Festival posebnih doživetij

Po gradu, rudniku in drugih nad in podzemnih prostorih si je jubilejni, peti mednarodni festival Šinafest za osrednje prizorišče izbral avtobusno postajo. Organizatorji iz KUD Avgust, ki ga namenjajo raziskovanju zvočnosti, pravijo, da šele z izbiro ustreznega prostora zvoki na ustrezen način dosežejo poslušalce.

IDRIJA > Pet eksperimentalnih festivalov Šina je prineslo pet povsem različnih podob zvokov. Od četrtka do sobote so se razpenjali od hrupa, preko klasike do tradicionalnih glasb, šumov in vseh ostalih elementarnih graditeljev glasbe.

Dogajanje bi se moralo na četrtkov večer začeti na Smukovem griču nad Idrijo, s katerega naj bi švicarski Alphorn Experience (pri nas so poznani predvsem iz reklame za bonbone ricola) z alpskimi rogovi poklicali občinstvo na festival. Podobno, kot se je pred stoletji oglašala šina. Namreč velik kos lesa, na katerega so udarjali (kljukali, kot rečejo v Idriji) in z odmevnim zvokom zarana klicali rudarje na delo. Prvi zvok, ki ga je šina širila čez mesto, je festivalu, ki ga s pomočjo sponzorjev in ministrstva za kulturo prireja KUD Avgust, nadel ime.

Dež je muziko skrojil po svoje. Eksperimentalisti s horni so zaigrali na grajskem dvorišču, večer pozneje pa v galeriji in raznorodno občinstvo presenetili z blagozvočnostjo ter širino alpskih rogov in s svojim mojstrstvom. Tradicionalne alpske godbe so razširili do džeza, funka in sodobne avtorske glasbe. S skladateljem Borutom Kržišnikom so se poslušalci podali na pot procesa komponiranja, s Partijo (Slovenija) pa iz čakalnice sicer avtobusne postaje z vlakom po Evropi. Partija je sestav, ki je ponudil igro zvokov, ki so ga razpeli čez strune nekdanjega klavirja z vsemogočimi zvočili do igralnih kock in kart in performans pospremili z vizualno podobo in glasom.

Sobota - tokrat v garaži avtobusne postaje - je bila večer hrupa. Noisa, proizvedenega in zmešanega z najrazličnejšimi elektronskimi napravami, ki so z izjemo ne pretirano številnih privržencev, pošteno zmoti li ušesa in sive celice nad njimi. Zelo Balatos, četica glavnih s slovenske hrupne scene, mednarodni Dalas Kingston in Venezuelec Ernesto Gonzales pa so se za to hrupno zvočnost pošteno nagarali.

“Vesel sem, da je najhujša kriza mimo in smo ponovno lahko organizirali tridnevni festival. Očitno smo uspeli ponuditi pravo zmes zvokov in glasbe, saj je največje letošnje presenečenje festivala dober odziv občinstva različnih starosti,” je bil zadovoljen prvi organizator in pobudnik Gregor Zupančič.

Pozno nočno Šino so namenili podoživljanju slišanega in videnega. Premišljevanja sta pospremila vsestranski glasbenik Rok Šinkovec, tokrat s harmoniko, in Branko Božič z vrtenjem klasike od Mozarta dalje.

“Ponudili smo različne vsebine, zvoke, glasbo ... V vsakega od ambientov smo umestiti izvajalce, ko so se vanje najbolje podali in s tem poudarili, da je Šinafest festival doživetij. Se pravi, da so izvajalci šele s prostorom celota, ki občinstvo privede do razumevanja, kaj prvi z zvoki počnejo. To nam je uspelo. Ker se zavedamo, da to ni festival za množično občinstvo, a ga je bilo letos vseeno veliko, vemo, da smo s Šino na pravi poti,“ je sklenil vodja festivala Tilen Božič.

SAŠA DRAGOŠ

---