Fenomen, da mu ni para

Kar 1000 dogodkov bo v Tednu ljubiteljske kulture povezalo različne kraje po Sloveniji in v zamejstvu. Dogodek pripravljata Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije, slovesno pa ga bodo odprli v petek v Novi Gorici.

SLOVENIJA > S Tednom ljubiteljske kulture, ki bo tokrat zaživel v drugo, se Slovenija pridružuje evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo kulturnim ustvarjalcem ter opozorijo na pomen, visoko kakovost, dostopnost in množičnost ljubiteljske kulture. Namen projekta je priznanje več kot 107.000 kulturnim ustvarjalcem, ki svojo energijo in čas ljubiteljsko (torej brez plačila za svoje delo) namenjajo kulturi ter tako bogatijo ne le sebe, temveč tudi družbo.

V Tednu ljubiteljske kulture bo pestro in ustvarjalno v več primorskih krajih. V izolskem Kulturnem domu bodo v petek ob 20. uri pripravili Večer poezije in glasbe, na katerem se bodo predstavili Franc Tominec, Jadranka Jakomin in Elvis Šahbas, v soboto pa regijsko srečanje plesnih skupin. V Avli Inštituta za raziskovanje krasa bodo v petek odprli fotografko razstavo Alekasndra Kušlana Čas, ki ga več ni, v nedeljo pa bo v Kulturnem domu regijsko srečanje folklornih skupin.

Most med generacijami

“Ljubiteljska kultura v Sloveniji je svojevrsten fenomen; posveča se ji namreč kar sedem odstotkov prebivalstva. Lanska, prva izvedba, je doživela res dober odziv z vseh strani; podprle so nas lokalne skupnosti, šole, vrtci, vsa društva,” pravi Urška Bittner Pipan, ki programsko vodi Teden ljubiteljske kulture. Lani je ta postregel s približno 500 dogodki, letos jih bo še enkrat toliko. Tokrat bodo posebno pozornost namenili mladim. “Ljubiteljska kultura je izrazito medgeneracijska. Je pa res, da se je drži precej stereotipov. Eden je tudi ta, da v ljubiteljski kulturi ni mladih, kar pa seveda ne drži. Predvsem se vključujejo v gledališke, glasbene pa tudi multimedijske dejavnosti. Vse več pa se jih zanima tudi za tradicionalne oblike, kot je, denimo, folklora, ki jo odkrivajo na novo,” pojasnjuje Bittner-Pipanova in dodaja, da ljubiteljska kultura ponuja predvsem odprt in ustvarjalen prostor ter je zato zanimiva tudi za mlade.

Teden ljubiteljske kulture se bo v Novi Gorici začel že v petek pozno popoldne. Pod skupnim naslovom S svetlobo v mesto bodo ob 18. uri na Bevkovem trgu nastopili pihalni orkestri, foklorne skupine in literarni ustvarjalci. Ob 20. uri bodo v Rotundi SNG odprli razstavo Fotovizije - Vizija drevesa. Osrednjo slovesnost, ki bo obenem tudi začetek Festivala mladinskih gledaliških skupin Slovenije, so naslovili Vizijasvetlobe, režira jo Matjaž Šmalc. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo, Julijana Bizjak Mlakar. V soboto pa bo Bevkov trg v znamenju likovne ustvarjalnosti; dela, ki bodo nastala na Ex-temporu, bodo ob 18. uri razstavili v galeriji Tir na Mostovni.

Kriza ni načela ustvarjalnosti

V zadnjih letih je sredstev za kulturo vse manj. Ljubiteljska dejavnost pri tem ni izjema. Urška Bittner-Pipan pravi, da delež sredstev, ki jih država namenja za to področje, upada. Prav tako je v zadnjih letih manjša tudi finančna podpora lokalnih skupnosti, zaradi gospodarske krize je vse manj tudi sponzorjev. A kljub vsem tem dejavnikom ne opažajo, da bi kriza ljubiteljske kulturne ustvarjalce ustavila. “Ljubiteljsko ustvarjanje pomeni tudi svojevrstno družbeno in socialno varnostno mrežo,” meni Bittner-Pipanova in opozarja na še en zelo pomemben vidik ljubiteljske ustvarjalnosti; to je dostopnost do kulturnih vsebin. “Zaradi ljubiteljske kulture so pri nas kulturni dogodki dostopni tako cenovno kot geografsko. Raziskave tujih ministrstev potrjujejo, da je Slovenija na področju zborovskega petja in godbeništva, vodilna v Evropi.”

V Sloveniji se z ljubiteljsko kulturo ukvarja 100.000 odraslih, ki delujejo v 5000 društvih. Ljubiteljska kultura vsako leto ponudi okoli 25.000 kulturnih dogodkov, ki si jih udeleži okoli štiri milijone obiskovalcev.

Za razvoj ljubiteljske kulture, ki je svojevrsten humus, iz katerega zraste marsikateri profesionalni ustvarjalec, je izjemno pomembna tudi strokovna podpora. “Prav zato je veliko naporov Javnega sklada usmerjenih v izobraževanje mentorjev, ki so izjemno pomembni pri vzgoji in ustvarjalni rasti, še zlasti mladih ustvarjalcev pa tudi na tistih področjih, kjer v Sloveniji nimamo institucionalnega izobraževanja; pri sodobnem plesu in folkori.” Instutcionalnega izobraževanja ni, denimo, na področju sodobnega plesa in folklore.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano