Esejisti nam odpravljajo malodušje

Nominiranci za Rožančevo nagrado za esejistično zbirko leta 2014 so Boštjan Narat, Marcel Štefančič, Matjaž Lunaček in Miha Pintarič. Na pogovoru v komenski knjižnici so občinstvo prepričali, da je moč s pravo besedo neprijazno družbeno stvarnost in s tem vsakega posameznika še spreminjati na boljše.

KOMEN > “Le zakaj se sramujem in si ne priznam, kako malo vzpodbude mi je pravzaprav potrebno, da preskočim iz pesimizma v optimizem, da se iztrgam iz malodušnosti in začnem z delom … Vsako povabilo v življenje je povabilo v večnost,” je nekoč napisal Marjan Rožanc. V tem duhu je tudi izzvenel razgovor z letošnjimi nominiranci za nagrado, poimenovano po njem, ki ga je v komenski knjižnici lucidno izpeljala Manca Košir.

Pred pogovorom z nominiranci v Komnu so sodelujoči v torek položili venček ob spominski plošči Marjana Rožancav Volčjem Gradu, kjer je živel zadnjih deset let življenja. Prireditve v okviru letošnje Rožančeve nagrade se bodo nadaljevale danes, ko bo v Cankarjevem domu ob 18. uri ponovitev razgovora z razglasitvijo nagrajenca takoj po njem. Nagrado bodo podelili v soboto ob 16. uri na Trubarjevi domačiji v Rašici.

Po širšem naboru 15 del je petčlanska žirija z Ignacijo J. Fridl na čelu poleti naredila ožji izbor štirih nominirancev. To so: psihoanalitik in psihoterapevt Matjaž Lunaček z zbirko Telovadci nad prepadom, filozof in glasbenik Boštjan Narat z zbirko Partíja, profesor francoske književnosti, pesnik in esejist Miha Pintarič z zbirko Na poti v črno luknjo ter filmski kritik, filozof, publicist, televizijski voditelj in esejist Marcel Štefančičjr. z zbirko Kdor prej umre, bo dlje mrtev.

Da bo 22. izbor naj slovenskega esejista težek, so nakazali tudi z branjem kratkih odlomkov iz svojih del, ko so dodobra razmigali občinstvo, ki jim je v torek prišlo v polnem številu prisluhnit v komensko knjižnico. “Letošnji esejisti so različni, a imajo rdečo nit - to je njihova refleksija na družbeno stanje in kaj storiti sami s seboj v situaciji, v kateri se je znašla Slovenija na horizontu globalnega kapitalizma,” je po soočenju povedala Fridlova in dodala: “Debata je pokazala, da so vsa njihova spraševanja usmerjena k eni sami temi: kako naj človek v tem trenutku ohrani človečnost, to pomeni, da najde smisel svojega preživetja in življenja, da ne bo prej mrtev, kot bo našel odgovore, kot tudi govori eno od del. Beseda letošnjih nominirancev je prava, saj zareže v družbeno telo, nas vznemiri, spremeni naša čustva in mišljenje. Samo taka beseda zmore morebiti najti smisel našega bivanja.”

Navzkrižno samoizpraševanje in pritrjevanje razmišljanju sogovornikov, pri čemer je sodelovalo tudi občinstvo, sta vodila še do enega zaključka: “Ni čistih odgovorov na vsa vprašanja, kje smo in kam gremo”. Esejisti pa na svoj pronicljiv način znajo in zmorejo nagovoriti vsakega zainteresiranega posameznika, da začne razmišljati in delovati drugače ter da ob tem tudi zastavi svojo pozitivno besedo. In ta je največkrat drugačna od besed politikov, ekonomistov in marsikaterega množičnega medija, ki se razglašajo za edine poklicane, da nam razlagajo svet, dejansko pa nam marsikdaj le perfidno vsiljujejo svoja nepoštena prepričanja, voljo in sebične interese.

BOGDAN MACAROL

---