Družila ju je francoščina in vera v človeka

Iztek jubilejnega Kosovelovega leta so v Kosovelom domu obeležili s predstavitvijo eseja o prijateljstvu med dvema Primorcema, obema zapriseženima frankofiloma, Srečkom Kosovelom in Petrom Martincem.

SEŽANA > “Kosovel in Martinc sta v Ljubljani stkala trdno prijateljstvo, v študijskem letu 1923/ 24 sta nekaj časa bivala celo v isti sobi. V času počitnic, ko sta odšla domov v Tomaj in v Gorico, sta se obiskovala, saj sta pogrešala Ljubljano, čeprav je na nek način nista posebno ljubila, a pomenila jima je stik s širnim svetom,” ju je ob predstavitvi eseja minuli četrtek o njima predstavil zgodovinar Salvator Žitko. Družila ju je tudi francoščina. Kosovel je še v letu 1925, neposredno pred smrtjo, tako načrtoval revijo Europeslave, kjer bi v francoščini, ki je takrat nadomestila prej splošno razširjeno nemščino, obravnavali vprašanja slovenske identitete v enakopravni skupnosti evropskih narodov. Odprtega duha si je želel v Nemčijo, morda celo v Ameriko, zagotovo pa v Pariz, kamor je namraval oditi v letu 1926. “Po pridobitvi štipendije pa je v letu 1924 v Francijo uspelo oditi le Martincu, ki je prijatelja bogato zalagal s francoskimi knjigami, revijami in informacijami o umetniških trendih, med drugim tudi z nadrealizmom. Stike sta ohranila tudi po njegovi vrnitvi domov,” je povzela njuno korespondenco avtorica eseja Lucija Čok.

Na večeru, ki ga je povezovala Magdalena Svetina Terčon, so vsi trije ugotavljali, da Kosovelovo večplastnost in sporočilnost tako doma kot v tujini še vedno odkrivamo na novo. O Martincu, ki je celim generacijam dal ljubezen do francoščine in francoske kulture - imel je tudi zasluge za vzpostavitev povojnih srednjih šol na Primorskem - pa da se 36 let od smrti še premalo ve. “Oddolžili smo se mu s poimenovanjem trga v Kopru po njem, cele generacije šolnikov pa bi se še sedaj lahko učile iz njegovega vodila, češ da samo to, v kar si prepričan, lahko deliš z drugimi, ter da v vsakem učencu nekaj ostane. In to toliko bolj, če se to počne, kot je on: s trdno vero v človeka in z iskanjem tistega, kaj je v človeku dobrega, pristnega in poštenega,” je povedala Čokova, ki je z esejem obema velikima Primorcema dodala prispevek v trajen pomnik.

BOGDAN MACAROL

---