Domači trg ni več dovolj

Od danes do prihodnjega četrtka bo v tržaškem gledališču Miela in dvorani Tripcovich zavel močan veter, ki bo s seboj prinesel najnovejše presežke srednjeevropskega filma. 26. Trieste film festival, ki je vselej tudi izkazoval posluh in podporo slovenskemu filmu, bo letos mednarodno vse bolj prepoznavni slovenski kinematografiji posvetil kar ves festivalski dan.

TRST >Tržaški filmski festival in Slovenski filmski center, ki letos praznuje 20. obletnico delovanja, sta dolgoletno sodelovanje okronala z dnevom, posvečenim slovenski kinematografiji. V sredo, 21. januarja, bodo v tekmovalnem programu predvajali Drevo, prvenec režiserke Sonje Prosenc. Projekciji bo sledila italijanska premiera predstave Hanne Preuss z naslovom Pavana za Antigono, slovenski dan pa bo zaokrožila projekcija filma Kaj pa Mojca režiserke Urše Menart. Že naslednji torek bo na sporedu tudi dokumentarec Živeti kamenJurija Grudna, ki govori o tesni vezi Kraševcev s kamnom, v četrtek pa še Gozdovi so še vedno zeleniMarka Naberšnika.

Preostali filmski program ponuja kar nekaj zanimivih naslovov začenši s TuristomRubena Östlunda, ki se ga pogosto omenja kot najboljši švedski film zadnjih let (svojo pot po slovenskih kinematografih je že začel), z najnovejšim filmom (Free Fall) Györgyja Pálfija, avtorja “slovite” Taxidermie. Med najprivlačnejšimi naslovi sta še The Second GameCornelia Porombuia, ki velja za eno vodilnih imen romunskega novega vala in film Čudesa, s katerim je režiserka Alice Rochrwarcher lani osvojila veliko nagrado žirije na cannskem filmskem festivalu. Častni gost festivala je poljski režiser Krzysztof Zanussi, diplomiranec imenitne filmske šole v Lodzu in tesni prijatelj še bolj slavnega Poljaka Krzysztofa Kieslowskega.

O kondiciji slovenskega filma smo poklepetali s Fabriziom Grosolijem, ki z Annamario Percavassi vodi festival. “Slovenski film je v zelo zanimivem trenutku; to je čas mladih, vzhajajočih avtorjev, ki pridobivajo na mednarodni prepoznavnosti. Zelo me veseli, da preizkušajo nove poti, ki se razlikujejo od preteklih. V tem pogledu je zelo pomemben Razredni sovražnik Roka Bička, ki je prejel številna ugledna filmska priznanja, ampak mislim, da obstaja še veliko prostora za notranjo rast. Zelo intenzivno sem se ukvarjal tudi z dokumentarnim filmom in tudi na tem področju opažam kar nekaj zanimivih filmov. Zelo me veseli, da bomo predvajali dokumentarec Urše Menart, ki sledi zgodovini slovenskega filma z ženskega zornega kota. Gre za zelo inteligenten in simpatičen film, za katerega sem prepričan, da ga bo tržaško občinstvo znalo ceniti.” O sodobni evropski filmski produkciji in položaju slovenskega filma v njej direktor festivala pravi, da morajo evropski filmi odgovoriti na dvojni izziv, in sicer “po eni strani morajo ohraniti lastno identiteto, torej govoriti o zgodbah, ki koreninijo v domačih državah, po drugi strani pa se zavedati, da s temami, s katerimi se ukvarjajo, dosežejo čim širše mednarodno občinstvo. Domači trg ni več dovolj,” poudarja Grosoli in dodaja, da je sodobni slovenski film na tej poti.

BILJANA PAVLOVIĆ

---