Deseti sunek nesprijaznjenosti

Koperground tudi v deseti izdaji ostaja, kot poudarjajo organizatorji iz Društva prijateljev zmernega napredka, “dogodkovni sunek kulture nesprijaznjenosti in javno dobro,” potrošnike kulture pa bo v akterje sprememb poskušal na vrtu Pokrajinskega muzeja preobražati vse do prihodnje sobote.

Marko Brecelj ob razgrnjenem programu letošnjega Kopergrounda  Foto: Maksimiljana Ipavec
Marko Brecelj ob razgrnjenem programu letošnjega Kopergrounda  Foto: Maksimiljana Ipavec

KOPER > Letošnji, okrogli Koperground, ki bo drevi začel z jedrom programa, po besedah Marka Breclja ostaja zavezan umetnosti, ki ni pozabila na človeka. “Dogodkovni sunek” se je - tako kot običajno - začel z uvodom: v drugi polovica julija so s podporo ministrstva za kulturo med drugim pripravili koncerta švedskih hardkorovcev Beyond Pink in domače zasedbe Meduzalem. Bogata je bila tudi bera filmskih projekcij: med drugim so pokazali izbor kratkih in animiranih filmov slovenskih avtorjev (od Jožeta Bevca, Janeta Kavčiča do Maka Sajka).

Ob 20.30 bo v desetih minutah o Koperground desetič razmišljala Arijana Markučič Brecelj, Blaž Lukan bo spregovoril o Performativnih pisavah, celovečercu Olega NovkovićaBeli, beli svet.

Naprej brez projektorja

Zaščitni znak Kopergroundovih filmskih projekcij na vrtu Pokrajinskega muzeja je bil vrsto let Iskrin 35-mm projektor, ki ga pa letos ne bo več. Domala vse kinodvorane so digitalizirane, distributerji filmov na trakovih ne ponujajo več in tako bodo tudi filme, ki jih je za Kopergroundov deseti krog izbrala Arijana Markučič Brecelj, predvajali z drugačnih nosilcev. Na jutrišnjem sporedu je Tir Alberta Fasula - dokumentarno-igrani film ceste, ki skozi intimen vpogled v vsakdanjo rutino šoferja tovornjaka (odigra ga Branko Završan), razkriva globalno problematiko izkoriščanja in trpko realnost večnih nomadov evropskega prevozništva. V nedeljo zvečer bodo predvajali Najlepša jutra so zjutraj, dokumentarec, ki ga je režiser Franci Slak posnel leta 1990, v njem pa portretira pesnika Ivana Volariča Fea. Med zanimivimi filmskimi naslovi je še Banditenkinder - slovenskemu narodu ukradeni otroci, dokumentarni film Maje Weiss, ljubitelji sodobnega turškega filma pa se bodo razveselili izbora Tarika Alimanovića. Stalni Kopergroundov sodelavec je s pomočjo turškega veleposlaništva v Beogradu v Koper pripeljal filme Tri opice Nurija B. Ceyla,Moj oče in moj sinCagana Irmaka, JesenÖzcana Alperja in MommoAtalaya Tasdikena.

Pomanjkanje denarja, s katerim se spopadajo letos, pa je po besedah organizatorjev odneslo tudi prevode - namesto s slovenskimi bodo filmi tako opremljeni z angleškimi podnapisi.

Malo denarja, dobra muzika

Čeprav je letošnji program jubilejen, ga v DPZN pripravljajo s precej manj denarja kot prejšnja poletja. Mestna občina Koper, ki je Koperground v (naj)boljših letih podpirala s 25.000 evri, jim je letos namenila 7000 evrov, in v DPZN pravijo, da bodo program lahko uresničili tudi s pomočjo posojil, s katerimi so jim šli na roko prijatelji in podporniki.

Za manj denarja bo sicer v osrednjem glasbenem delu morda res manj muzike, a Iztok Krkoč pravi, da koncerti zato ne bodo manj kakovostni in raznovrstni. Že jutri bodo oder zavzeli hrvaški akustični pankerji Seine in slovenski Byzantine Cadillac, ki eksperimentirajo v polju elektronike. Najbolj hrupna bo po Krkočevih napovedih prihodnja sreda, ko bodo gostili nemški noise zasedbi Respect my Fist in Yansen.

Vsak Kopergroundov večer bo tudi letos uvedel pogovor - tokrat bodo sogovorniki tisti, ki dogodek soustvarjajo, posebno mesto pa ima sekcija Osločlovečno. Njen skrbnik Matevž Pucer je z različnimi sogovorniki posnel pet sprehodov po Kopru in okolici, predvajali jih bodo po filmskih projekcijah.

Kopergorund bo vse večere, razen 13. avgusta, ko bo pod streho DPZN, svoj program razkrival na vrtu Pokrajinskega muzeja.

MI


Najbolj brano