Delo v Delikatesi dobi ...

Delikatesa je zelo okusna, izvrstna, slastna, izbrana jed. Poslastica. Se pa tako imenuje tudi kulturno umetniško društvo oziroma skupina goriških umetnikov, ki se ta hip predstavlja v galeriji Tir na Mostovni. Skupna točka med obema delikatesama je tokrat bila obložena miza ali umetniška intervencija.

NOVA GORICA > Kulturno umetniško društvo Delikatesa združuje ustvarjalce mlajše generacije različnih profilov. Kot sami pravijo, delujejo kot interesna skupina šolanih in ljubiteljskih umetnikov, ki je zasnovana na principu demokratičnosti in solidarnosti. Njihov skupni interes je izboljšanje celotnega položaja sodobnih umetnostnih in urbanih kulturnih praks. Za tem imenom stojijo Gregor Blažič, Tanja Kumperščak, Andrej Mavrič, Luka Mervič, David Verlič in Tomaž Zarifa.

Naslov razstave je Delo. Delo kot … kaj? Delo kot beseda, pravi Luka Mervič, ki je člane društva najbolj razdvajala, pa tudi združevala, na delo so se izgovarjali, za umetniško delo živeli. Kaj pa v širši družbi danes razumemo pod to besedo, so si skušali odgovoriti z anketo. Dobili so na desetine pomenov besede delo, od dolžnosti do neprespanosti, počitka, moči, privilegija, fizičnega napora, nesmisla, urnika, trpljenja, od nedelje do profita. Vsak od članov društva pa je razstavil svoje delo - umetniško delo, slike, fotografije, kipe, celo nekakšno sliko robota, torej sliko, ki nekaj dela.

In seveda delikatesa. Hrana na mizi (regrat, krompir, divji šparglji, čebula, jajca) je bila “delo” Tanje Sabol in Gašperja Capudra, pravzaprav umetniška intervencija, ki so jo sami umetniki takole teoretsko utemeljili: “Dogodek kot intervencija v razstavo KUD Delikatesa želi prevprašati pozicije gledalca, avtorja in umetniškega dela v polju sodobne umetnosti, v kateri so zapazni predvsem participatorni in relacijski potenciali, ki se še vedno prepogosto ustavijo v nekem pasivnem odnosu med umetniškim delom in gledalcem. Poseg tandema je mišljen kot sprožilec socialnih interakcij med obiskovalci, ki so po njunem mnenju za razstavo bistveni, in s tem želi vzpostaviti osnovne pogoje za refleksijo konceptov socialne interakcije, relacijskosti, interaktivnosti, kreativnosti, avtorstva itd.”

Seveda, ko je obložena miza postavljena v umetnostno galerijo, ni več navadna obložena miza, temveč zadobi avro umetniškega objekta, čeprav je obdržala funkcijo, saj so hrano med večerom tudi pojedli in poleg fiziološki ugodili tudi socialni interakciji ter zanikali pasivnost med gledalcem in “umetniškim delom”. Kakšna je bila stopnja aktivnosti gledalcev do drugih umetniških del, ni bilo izmerjeno. KLAVDIJA FIGELJ

---