Definiranje slovenske glasbe: jezik ne more biti kriterij

Novela zakona o medijih, s katero želi ministrstvo za kulturo na novo definirati slovensko glasbo in delež njenega predvajanja, je med glasbeniki naletel na neodobravanje. Kvote so po njihovem mnenju sicer potrebne, a bi morale biti višje, če naj se ohrani domača ustvarjalnost. Jezik pa ne more biti pogoj za to, da se glasbo opredeli za slovensko.

LJUBLJANA > Osnutek novele zakona o medijih, ki je do 22. junija v javni razpravi, ohranja obveznost 20-odstotnega deleža slovenske glasbe vse predvajane glasbe, a z dodatno zahtevo, da mora biti ta dosežen tudi v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa.

Novo definicijo slovenske glasbe pa osnutek podaja po vzoru zakona o medijih iz leta 2001. Za slovensko glasbo bi tako štele vokalna glasba oziroma vokalno-instrumentalna glasba, izvajani v slovenskem jeziku, ter instrumentalna glasba slovenskega izvora.

Rok Golob kvote podpira, čeprav se mu zdijo dvorezen meč

Skladatelj in instrumentalist Rok Golob kvote podpira, čeprav se mu zdijo dvorezen meč. Po njegovem mnenju je "skrajno nadležna ideja, da bi morali nekoga siliti v to, koliko slovenske glasbe je treba vrteti" - če je nekomu všeč, naj bi jo tako ali tako vrteli. "A problem je v agresivnem marketingu neslovenske glasbe, ki v velikih primerih poslušalce zavestno ali podzavestno kvantitativno sili v poslušanje. Tu je zadaj enostavno interes kapitala in ravno zaradi tega je v resnici potrebno zaščititi domače izvajalce."

Omejitve, v katerem jeziku kdo ustvarja, pa ne bi smelo biti, ker sta umetnost in glasba univerzalna. "Glasbo lahko ustvarjaš v kateremkoli jeziku čutiš in si zato še vedno to, kar si, recimo Slovenec," je poudaril.

Pevka Severa Gjurin je prepričana, da je jezik, ki je sicer potreben spodbude in zaščite, lahko eden od kriterijev, ne pa skoraj edini, kot je v predlogu. Jezikovna kvota je lahko oziroma bi po njenem mnenju morala biti del glasbene kvote.

Primorska glasbenica Tinkara Kovač, od nedavnega predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, ki zastopa poklicne glasbenike, ki niso v javnem sektorju, se osebno z 20 odstotki slovenske glasbe v dnevnem času ne strinja. To bi po njenem mnenju pomenilo, da bodo slovenski glasbeniki "manjšina v svoji lastni državi". Minimalna kvota slovenske glasbe v dnevnem času bi morala biti vsaj 51 odstotkov, torej vsaj en odstotek v prid slovenskim glasbenikom, je poudarila. O definiciji slovenske glasbe pa je dejala: "Slovenska glasba je glasba tistih slovenskih glasbenikov, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, ne glede na to, v katerem jeziku jo izvajajo oziroma na način, kako se izražajo."

Severa Gjurin za 51-odstotno kvoto

"Tudi ker živimo v odprtem prostoru in delamo v več jezikih, je potrebno pri kvotah razumeti več parametrov. Ne upošteva se novejše produkcije, tudi zato je ta predlog slab. Kvota 20 odstotkov je nizka, zavzemam se za 51-odstotno kvoto, saj je eter okupiran in na prodaj že leta. Mediji so do sedaj, ob dopuščeni svobodi, deset let in več prostodušno zlorabljali predpisane kvote, zato ne moremo pričakovati, da bi minimum pomenil minimum, tudi pri desetodstotni kvoti. Minimum pomeni maksimum v našem (ne)svobodnem medijsko-ekonomskem trgu," ocenjuje Gjurinova.

Violinist Bojan Cvetrežnik zagovarja, da bi kvote pri javnih in zasebnih medijih morale biti ločene, čeprav bi 20 odstotkov lahko bil nek kompromis. Sam se nagiba k popolni svobodi pri komercialnih postajah, medtem ko bi za postaje, ki so bile ustanovljene v javnem interesu, morala veljati strožja pravila. Jezik pa po njegovem mnenju ne bi smel biti pogoj. "Slovenska glasba je glasba, ki je ustvarjena izpod peresa slovenskega ustvarjalca," meni Cvetrežnik, ne glede na to, ali je bila producirana v Sloveniji ali v tujini.

STA

---