Craig in Mendes Bondu mahata v dokončno slovo?

Oskarjevec Sam Mendes, ki je nase najbolj opozoril z Ameriško lepoto, se je drugič zapored lotil režije najstarejše in ene od najbolj dobičkonosnih filmskih franšiz na svetu, Jamesa Bonda. Če je Mendes s Skyfallom želel posneti bolj umetniško (zahvaljujoč osupljivi fotografiji Rogerja Deakinsa) in dramatično različico Bonda, se je s Spectre vrnil na klasična bondovska pota.

KOPER > Sam Mendes in ekipa zgodbo nadaljujejo tam, kjer se je zaključil Skyfall - časi klasične špijonaže so mimo, “vojna” za informacije terja nove pristope. V Spectru nas Mendes sooči z najhujšo moro Georgea Orwella - popolnim nadzorom, ki bi ga novodobni britanski obveščevalci dosegli tako, da bi v enoten podatkovni sistem združili vse podatke najvplivnejših obveščevalnih agencij na svetu. Dostop do informacij, tudi tistih najbolj zasebnih, in nadzor slehernika so mokre sanje vsakega totalitarnega sistema, ki pa po razkritju Edwarda Snowdna postaja vse bolj resnično dejstvo. Prav na tej točki, kjer bi scenaristična ekipa lahko potegnila največ vzporednic z aktualnostjo in zgodbi podala globljo dimenzijo, zadnja bondiada izvodeni. Vir vsega zla, s katerim se je Daniel Craig v vlogi Jamesa Bonda soočal od Casinoja Royale, Kvantuma sočutja, Skyfalla do zadnjega Spectre, so scenaristi zreducirali na banalni motiv ljubosumja. Še več, zdi se, da je edini namen zadnje bondiade zaključiti zgodbo Daniela Craiga, ki je že obelodanil, da mu lik Jamesa Bonda preseda. “Raje bi razbil kozarec in si s kosom stekla prerezal žile,” je igralec pred časom odgovoril na vprašanje, če si lahko predstavlja, da bo posnel še en film o Jamesu Bondu. Če bi se še kdaj lotil Bonda, bi to naredil izključno zaradi denarja, je še dodal.

Odhod Craiga je nedvomno velik udarec za franšizo, saj je prav Craig z njegovo upodobitvijo surovega, a venomer uglajenega Bonda dal nov zagon po ne preveč posrečenem Piercu Brosnanu. Tudi tokratni glavni negativec, ki ga je odigral že kultni Christoph Waltz, ki se je filmofilom še posebej “prikupil” z markantno vlogo Hansa Lande v Tarantinovih Neslavnih barabah, žal ni presegel svojega predhodnika - Javierja Bardema v Skyfallu. Liku Waltza avtorji niso dodelili dovolj prostora, da bi lahko lik bolje razvil. Podobno usodo je dočakala tudi tokratna glavna fatalka Léa Seydoux, ki navkljub temu, da so ji odmerili več minutaže, njeno življenjsko zgodbo, ki ni ravno preprosta, odpravijo z nekaj stavki.

Spectre, režija: Sam Mendes, scenarij: John Logan, Neal Purvis, Robert Wade in Jez Butterworth, igrajo: Daniel Craig, Christoph Waltz, Léa Seydoux, Monica Bellucci, dolžina: 148 minut.

Skratka, ni se mogoče znebiti občutka, da je Spectre izključno v službi slovesa Craiga, a zaradi tega ne trpijo: režija (vrhunska uvodna sekvenca), “razstava ličnih predmetov” in prestižne lokacije - kar pa so pravzaprav bistvene prvine bondiad. Mendes je tako ustvaril povsem spodoben izdelek, a žal brez presežkov. S tem, ko je Mendes nadaljeval in sklenil začeto zgodbo v Skyfall, pa lahko sklepamo, da se morda od Bonda poslavlja tudi Mendes.

BILJANA PAVLOVIĆ

---