Človek svobodnega poklica

“Opredeliti umetnost je težko in nepomembno. Medtem ko je zelo pomembno gojiti čut za preprostost, jasnost, za velike koncepte,” je le ena Fabianijevih misli, zapisana na steno Goriške knjižnice. Gre za hommage Maksu Fabianiju (1865-1962), ki sta ga oblikovala knjižnica in Društvo primorskih arhitektov. Razstava je majhna, a ne minorna.

NOVA GORICA > Goriška knjižnica je v vitrino postavila dela Fabianija in o Fabianiju, ki jih hranijo, da pa razstava ne bi delovala minorno, so z društvom arhitektov iz knjig izbrskali vsebino ter pomembne misli in zapisali na steno.

Razstavo so naslovili Človek s svobodnim poklicem, povzeto po tekstu iz leta 1951 o Travniku v Gorici, kjer se je Maks Fabiani predstavil kot preprost občan in človek s svobodnim poklicem. Ta oznaka po eni strani zadeva poklic arhitekta, kjer je svoboda nujna, ne le zaradi ustvarjanja ampak tudi zaradi odgovornosti. “A za Fabianija je značilna tudi neka druga svoboda, svoboda duha in misli, ki pri raziskovanju in ustvarjanju presega vsakršne razmejitve, bodisi strokovne, nacionalne ali državne, ne nazadnje pa tudi časovne,” so zapisali organizatorji razstave.

Povezal oba koncepta

Član društva arhitektov Simon Kerševan je na odprtju povedal, da je Fabianijeva ustvarjalnost bila širokega diapazona, segala je od arhitekture do urbanizma, zanimali so ga inovatorstvo, umetnost in življenje kot tako.

“Mi smo želeli osvetliti droben vidik; Fabiani je ves čas pisal, začel je že na Dunaju,“ je dejal Kerševan in o konceptu postavitve povedal, da so razstavo zasnovali kronološko. Dunajskim delom, ki jih je napisal v nemščini, sledijo teksti o urbanizmu, ki jih je pisal komaj tridesetleten in so nastali, ko je dobil dve veliki nalogi: ureditev mesta Bielsko v današnjem Poljskem in regulacijski načrt popotresne Ljubljane. “Tedaj se začne razvijati tehnični vidik urbanizma; izgradnja cest in prometne infrastrukture, velikih bulevarjev, drugi pol urbanizma pa zastopa Camillo Sitte z znamenitim delom Umetnost graditve mest, kjer predstavi lepoto gradnje italijanskih mest. Fabiani je tisti, ki pove, da sta obe stališči pomembni,” je spomnil Kerševan. In res, Fabiani je pri načrtovanju mesta gledal tako na funkcionalni vidik kot tudi na tisto, kar prinese kakovost in lepoto bivanja, polnokrvnost in harmonijo urbanih ambientov. Fabiani je bil prepričan, da je urbanizem odprt proces, zagovarjal je idejo, da mesto ni nikoli dokončano. “Hkrati je ves čas poudarjal iskanje značaja kraja, genius loci, kar je vplivalo tudi na graditelja Nove Gorice Edvarda Ravnikarja,” pravi Kerševan.

V atriju ljubljanske Mestne hiše so pred dnevi odprli razstavo Maks Fabiani, arhitekt monarhije, katere avtor je Andrej Hrausky. Na 50 panojih so predstavili njegova dela na Dunaju, v Ljubljani in Trstu. V Gorici pa je odprta razstava Trgovski dom izložba mesta, s katero Narodna in študijska knjižnica obeležuje 110. obletnico vselitve Slovenske ljudske knjižnice v goriški Trgovski dom in 150. obletnico rojstva njegovega načrtovalca, arhitekta Fabianija. Razstavo je zasnovala Nataša Kolenc.

O duši sveta

Med bolj eksotičnimi Fabianijevimi projektije Kerševan izpostavil vodno pot od Jadrana do Črnega morja, ki predpostavlja vzposobitev rek za plovbo, od Soče, Vipave, prek inženirskih naprav do Vrhnike, Ljubljanice, Save, Donave. Ta utopičen projekt je snoval avgusta leta 1947.

Fabiani je tekoče pisal v treh jezikih, v nemščini, slovenščini in italijanščini. Po koncu vojne, leta 1946, je izšlo eno njegovih najbolj poznanih del, v kateri je kot velik mislec strnil svoja filozofska spoznanja. To je knjiga Acma - L'Anima del Mondo (Acma - Duša sveta), v kateri po Kerševanovih besedah ne govori več zgolj o arhitekturi in urbanizmu, pač pa o življenju in umetnosti.

V delu je izkazal svojo veliko navezanost na vzhodnjaško filozofijo življenja, po kateri je živel tudi sam in ki je po prepričanju številnih tudi bila vzrok Fabianijevega dolgega življenja. Fabiani je ostal aktiven do konca, na razstavi je tako moč prebrati tudi njegove literarne sprehode, črtico Bela dama, ki jo je napisal leta 1946, torej pri 81. letih in pesem Dan v Štanjelu (1937). Na ogled so tudi reprodukcije originalnih Fabianijevih ročno narisanih razglednic, ki so bile domnevno izdane ob razstavi v Gorici leta 1966 ali leta 1986 v goriški palači Attems. Enajst reprodukcij hranijo tudi v Goriški knjižnici.

KLAVDIJA FIGELJ

---