Chagall bi bil popoln učitelj

“Toliko je zla, da je umetnost potrebna bolj kot kadarkoli prej,” v filmu režiserja Aleksandra Mitte, “ruskega Spielberga”, vzneseno izjavi mladi slikar Marc Chagall, ki kasneje svoje okolje res obda s slikami. Chagall-Malevič, film o dveh slikarskih velikanih, učiteljih in njunem odnosu, so si v družbi legendarnega režiserja včeraj ogledali dijaki piranske gimnazije, danes ob 15. uri pa ga bo 81-letni Mitta predstavil še ostalim obiskovalcem 5. Festivala evropskega in mediteranskega filma v Piranu.

Aleksander Mitta: “Če umetnost nima notranjega nasprotovanja  razmeram, nima sporočilnosti.” Foto: Maja Pertič Gombač
Aleksander Mitta: “Če umetnost nima notranjega nasprotovanja razmeram, nima sporočilnosti.” Foto: Maja Pertič Gombač

PIRAN > “Chagall je imel zelo rad svoje študente in je želel iz njih ustvariti najboljše slikarje. Bil bi najboljši učitelj katerekoli šole, saj je imel zelo pristen odnos z mladimi, rad jim je pomagal, bil pa je tudi kritičen,” je dijakom še pred filmom pojasnil režiser Aleksander Mitta, ki si je želel posneti zgodbo o dveh učiteljih, ki pa sta bila med seboj precej različna. “Malevič je bil Chagallovo popolno nasprotje. S svojo umetnostjo je naredil korak v neznano, naredil je preboj v smeri abstraktnega. Pred Malevičem abstraktno slikarstvo ni obstajalo. Slikarji so ga zasmehovali, niso ga spoštovali. Ampak on je bil sveto prepričan, da je to umetnost bodočnosti. Svoje učence je vzgajal v duhu, da bodo njegovi vojaki pri osvajanju sveta,” je pojasnil režiser, ki je v petdesetih letih kariere posnel več kot trideset filmov. Začel je s filmi za otroke, leta 1965 za film Zvoni, odprite prejel zlatega leva na beneškem festivalu filmov za otroke in mladino, leta 1979 pa je posnel prvi ruski “blockbuster” Posadka, ki jo je takrat videlo 70 milijonov Rusov.

Popolni nasprotji

V filmu Chagall-Malevič se je osredotočil na obdobje, ko se je avantgardistični slikar Marc Chagall leta 1914 iz Pariza vrnil v rodni Vitebsk, kjer ga je čakala njegova zaročenka Bella in kjer je v času oktobrske revolucije ustanovil svojo priznano akademijo. Tamkaj je povabil tudi Kazimirja Maleviča, ki je s svojim suprematizmom častil čiste oblike in barve ter prevzel Chagallove študente. “Chagall je svojim študentom govoril: razmišljajte o sebi in s slikami sporočite, kako vidite svet. Malevič pa: jaz imam idejo, ta je velika, in če boste šli za mano, bomo skupaj osvojili svet. Bil je revolucionar, ki je vrsto let edini razumel, kar je ustvarjal, a pritegnil je mladino in danes stane njegova slika na trgu 60 milijonov dolarjev,” je razmišljal režiser, ki se je od samega začetka zavedal, da je težko posneti film o umetnikih in umetnosti, s katerim bi pritegnil množično občinstvo.

A celovečerec je posnel po resničnih dogodkih in dejstvih: “Chagall je res Maleviča povabil v Vitebsk in mu pomagal, ko je bil zaprt. In res je tudi, da je Malevič izgnal Chagalla iz šole, ki jo je ustanovil, ker je bil popolnoma prepričan, da je samo njegova ideja prava in bo zgolj suprematizem rešil svet.” Resnična je tudi velika ljubezen med Chagallom in Bello, a da bi celoto naredil privlačnejšo, je Mitta dodal Neuma, prijatelja in kasneje komisarja, ki je bil noro zaljubljen v Bello.

Še vedno ustvarjalen in poln načrtov

“Če umetnost nima notranjega nasprotovanja razmeram, nima sporočilnosti. Nasprotovanje pa ima lahko dve obliki: tako, ki življenje poruši do konca, ali pa tako, s katerim postane življenje boljše. Umetnost je tista, ki naše življenje izboljšuje,” nam je Aleksander Mitta zatrdil v pogovoru po filmu. Režiser, ki v Rusiji vodi filmske “masterclasse”, na katerih je trenutno prijavljeno 2000 študentov, je z mislimi pogosto pri mladih. Trenutno piše knjigo o osnovah ustvarjanja filma, ki jih bo mladim bralcem približal z avtorskim stripom. “Pišem pa tudi knjigo o napetosti v filmu, v kateri želim pokazati, kako lahko tudi z zelo majhnim proračunom obdržiš napetost in s tem pozornost gledalca. To bi lahko pomagalo mladim umetnikom, ki so vedno omejeni z denarjem. Imam pa tudi svoj pogled na zgodovino 'suspenza': šteje se, da je njegov začetnik Alfred Hitchcock, a sem prepričan, da bi lahko šli v preteklost do Grkov in potem absolutno nazaj k Shakespearju, ki je bil mojster napetosti,” nam je po predvajanju filma v Piranu zaupal 81-letni Mitta, ki je nedavno posnel tudi scenarij za “mistični triller”, po katerem si želi posneti televizijski film.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano