Čas cvetočega Trsta

Trst vabi z novo razstavo: La Grande Trieste s fotografijami, predmeti in literarnimi odlomki ponuja širok pogled na dogajanje v mestu med letoma 1891 in 1914. Na ogled je do 3. maja v nekdanji ribarnici.

TRST > Občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari jo je na sobotnem ogledu za novinarje pospremil z jedrnato mislijo: “Gre za obdobje, ki je med najmanj raziskanimi, a je hkrati tudi eno najpomembnejših. Trst, kakršnega vidimo danes, je namreč nastal prav v tistih letih.”

In res, ob številnih eksponatih gledalec spozna, da je Trst na repu 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne cvetel. Tržačani so veliko gradili, pisali, ustvarjali in nenazadnje tudi bogateli. Mesto je bilo glavno pristanišče velikega cesarstva, a v njem so vzniknile tudi mnoge gospodarske dejavnosti, ki niso bile neposredno povezane s pomorstvom. Kronski primer so zavarovalnice. Sklepanje uspešnih poslov pa se je poznalo tudi v kulturni, zlasti gledališki in likovno-umetniški ponudbi.

Že podatek, da je takrat v Trstu izhajalo več kot 6000 dnevnikov in revij, priča o izjemni živahnosti. V vitrinah sredi razstavišča, ki meri kar 2000 kvadratnih metrov, so razstavljene naslovnice nekaterih takratnih časopisov v mnogih jezikih. Ob številnih italijanskih dnevnikih, ki so se razlikovali po stopnji kritičnosti do Avstro-Ogrske, je na ogled tudi Edinost, in sicer z dne 2. julija 1914. Slovenski tržaški dnevnik je takrat čez celo stran obveščal, da bosta ta dan v mestu pogrebne svečanosti za Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo.

O tem dogodku priča tudi velika fotografija na razstavnem panoju: na tržaškem nabrežju sta krsti umorjenega prestolonaslednika in njegove žene, okrog njiju pa je velika množica ljudi.

Povečanih fotografij, ki so pisale kroniko mesta, je veliko. Črno-bele povečave so pravzaprav nosilni element razstave. Poklicni ali amaterski fotografi so ujeli pomembne dogodke in vsakdanje prizore. Fotografske prikaze spremljajo veliki panoji, na katerih so natisnjeni citati iz del nekaterih književnikov. Navzoč je tudi Srečko Kosovel s svojim znanim opisom Trsta.

Ogled razstave je možen od ponedeljka do četrtka med 11. in 19. uro, ob petkih in sobotah je odprta med 11. in 21. uro, ob nedeljah in praznikih do 10. in 19. ure.

Na ogled je tudi nekaj fotografij o gradnji Narodnega doma in pestrega kulturnega dogajanja v njem. Narodnemu domu, ki so ga Slovenci zgradili leta 1904, je pravzaprav namenjen poseben oddelek razstave, in sicer po zaslugi Narodne in študijske knjižnice. Tržaška občina je namreč v ambiciozno načrtovano razstavo vključila mnoge tržaške knjižnice, arhive in muzeje.

Temu primeren je tudi seznam kuratorjev in postavljalcev. Teh je veliko, med njimi je tudi slovenski arhitekt Dimitri Waltritsch, ki je v soboto razložil, da ima prostrana kompozicija ladijskih žic, ki visi nad obiskovalci, jasen pomen: “Prostor, ki nas gosti, ni le prizorišče razstave, ampak je tudi njen sestavni del. Ribarnica je bila pač pomemben objekt tedanjega časa. Mrežasta kompozicija z žicami v osmih različnih barvah pa ponazarja pestrost tedanjega mesta.”

Razstava, ki si jo je zamislila Občina Trst, je nastajala skoraj dve leti. Informacije o njej so v italijanščini in angleščini dostopne na spletni strani www.lagrandetrieste.it. V kratkem naj bi poskrbeli tudi za slovensko in nemško različico.PETER VERČ

---