Brecht je bil najprej pesnik

V zbirki Knjižnica MGL je izšla knjiga Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma, ki prinaša reprezentativni izbor teatroloških študij o Bertoltu Brechtu (1898-1956) izpod peresa priznanega hrvaškega brechtologa Darka Suvina. Kot je avtor poudaril na predstavitvi knjige v Ljubljani, je bil Brecht najprej pesnik in nato tudi vse ostalo - esejist in dramatik.

LJUBLJANA > Berltolt Brecht je kot pesnik zelo zanemarjen tudi v slovenskem prostoru, je menila prevajalka Seta Knop, ki je Suvinovo delo prevedla iz angleščine, pri čemer si je pomagala z izvirnimi nemškimi izrazi. In ravno to krmarjenje med jezikoma ji je, kot je povedala, povzročalo največ težav.

V poseben izziv ji je bil Brechtov Manifest oziroma njegova prepesnitev prvega poglavja komunističnega Manifesta v heksametrih. Tu ji je na pomoč priskočil pesnik in prevajalec Boris A. Novak. Kot je povedala, je prva različica zvenela bolj starinsko in parodično, a ji je pesnik svetoval, naj to spremeni, saj je želel biti Brecht ob pisanju manifesta zelo aktualen in v mislih ni imel parodije.

Tudi umetnostni zgodovinar in pesnik Miklavž Komelj, ki ga je urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc predstavila kot prvega bralca knjige, je poudaril, da je Brecht v slovenski zavesti premalo upoštevan kot pesnik. Spregledan je tudi njegov Manifest, ki je po Komeljevem mnenju zelo zanimiv. Brecht, ki je delo “prepesnil” leta 1945, namreč ni želel enostavne posodobitve dela Karla Marxa in Friedricha Engelsa iz sredine 19. stoletja, kakršna bi bila danes denimo strip. Pač pa je zahteval od bralca intelektualni napor. Odtujil ga je iz sedanjosti z namenom, da bi mu delo predstavil prek antično zvenečih verzov, je pojasnil Komelj.

Prav tako prva bralka, antropologinja Svetlana Slapšak je dejala, da se je Brecht zgledoval po rimskih antičnih pisateljih, ki v nasprotju z grškimi intelektualci niso živeli v demokraciji, pač pa so si kot Brecht želeli sprememb. Obenem je zanje značilno, da poučujejo državljane, jim svetujejo in jim prenašajo praktična znanja. Tako tudi Brecht prevzame vlogo didaktičnega pesnika in s tem, ko izbere rimskega intelektualca, zavzame položaj delavca v kulturi, razmišlja Slapšakova.

Suvin je spregovoril o svojem ukvarjanju z Brechtom. Kot je dejal, je bil Brecht zanj kot še za marsikoga drugega v 50. letih minulega stoletja nekakšna alternativa idejnim režimom. Nekateri so rešitev iskali v konceptih, pri čemer je omenil intelektualce okoli filozofskega časopisa Praxis, Brecht pa je po Suvinovih besedah konceptom dal tudi meso, kar po njegovem mnenju zmore le umetnost.

Spremno besedo h knjigi je zapisal Aldo Milohnić, ki je na predstavitvi dela spomnil na Suvinova prejšnja referenčna dela, kot so Dva vida dramaturgije, Dijalektika u teatru in Uvod v Brechta. Opozoril je, da je zelo malo Suvinovih del prevedenih v slovenščino.

STA

---