Bodo postale literarni festival?

Z branjem poezije so v Volčah v okviru Lukatelc obiskovalcem približali največji pesniški festival Poezija in vino, ki te dni poteka na Ptuju. Prihajajoči konec tedna na “guno” pri Lukatelu vabi še vrsta dogodkov. Letošnjo deseto izvedbo bodo v nedeljo sklenili s koncertom Janija Kovačiča in Ane Pupedan.

VOLČE > Poleg ene najboljših sodobnih pesnic Katje Perat s koreninami v vasi Perati na Livškem, sta v torek pri Lukatelu poezijo brala še multikulturna pesnika: armensko-kurdski Azad Ziya Eren iz Turčije in Amarjit Chandan iz indijskega Pandžaba, ki živi in dela v Londonu. Predstavniki Beletrine so s povabilom na Ptuj gostom ponudili brezplačne knjižice pesmi vseh 20 sodelujočih s prevodi v slovenski jezik. Dogodek je obogatilo ubrano petje volčanskega mešanega cerkvenega zbora pod vodstvom Erike Bizjak.

Eren in Chandan sta prvič gosta v Sloveniji, tudi njuna poezija vse do letošnjega festivala Poezija in vino ni bila prevedena. Zdaj je na voljo Erenova zbirka Ljudje z luskavo kožo in sovražni dnevi na fronti v prevodu Erne Pačnik Felek ter Chandanova Kartiranje spominov, ki jih je prevedla Peratova; obe sta izšli pri Beletrini. Kot je ob tem povedala, Chandanova poezija pripoveduje o odraščanju, ukvarja se s predniki: “Ni pa domačijska lirika, je skoraj eterična, ukvarja se z občim.”

Chandan je objavil šest pesniških zbirk in pet knjig esejev v maternem jeziku pandžabi ter dvojezično zbirko Štiriročna sonata. Urejal je in v jezik pandžabi, ki ga govori 120 milijonov ljudi, prevedel več kot trideset antologij poezije, proze in publicistike, za kar je prejel nagrado jezikovnega oddelka vlade Pandžaba in nagrado Pandžabcev v Veliki Britaniji. Upa, da bo dežela, ki je razdeljena med Indijo in Pakistan, nekoč spet enotna.

Erenova poezija med drugim odseva tragiko dveh narodov, ki jima pripada. Umetnik, ki je tudi fotograf, piše eseje o umetnosti in kulturi. Njegova dela so prevedena v več jezikov. Sodeluje v številnih evropskih umetniških programih.

Prvenec Peratove Najboljši so padli je bil leta 2011 izbran za najboljšega, lani pa je izdala zbirko Davek na dodano vrednost, ki je bila nominirana za več nagrad. Kritično obravnava slovensko literarno srenjo, usodo poezije in umetnosti in družbene pojave. Brez dlake na jeziku komentira, da po njenem mnenju še nikoli ni bilo v tisku toliko slabe poezije kot v tem času.

Gonilna sila Lukatelc Zdravko Duša napoveduje zanimiv konec tedna in zaključek dogajanja, ki je trajalo vse od pomladi. V petek ob 20. uri bosta Emil Filipčič in Marko Derganc predstavila stripovsko izdajo slovite Butnskale. “Za uvod bomo pol ure prej odprli razstavo potegavščin Alojza Zormana Fojža. Butnskala se je rodila kot živa radijska serija, doživela izdaje na kaseti in cedejih in se proslavila kot celovečerni film, ki ga bomo predvajali takoj po pogovoru.” Eno glavnih vlog je odigral pokojni Ivan Volarič - Feo.

V vaški zgodbi, ki bo sledila okrog 23. ure, bodo listali po knjigi La Toya - biografija slovenske pornozvezde. Gospodična živi v Volčah.

V soboto ob 20. uri se bodo z Vesno V. Godina pogovarjali o njeni knjigi Zablode postsocializma, v kateri raziskuje vzroke za vsestransko slovensko krizo po prehodu iz samoupravnega socializma v kapitalizem ter pri tem temeljito pregleda našo nacionalno zgodovino in značaj. Predvidoma okrog 22. ure se obeta nova vaška zgodba, tokrat bolj čiginjska. Njen naslov je Pa ravno tako je bilo. Po zapisu Zdravka Duše jo bo predstavil gledališki igralec Brane Grubar.

Letošnje Lukatelce so bile kljub ožjemu knjižnemu programu bogate, saj so bile pomembne soustvarjalke programa pri obeleževanju tisočletne zgodovine Volč. Duša se zahvaljuje mnogim, ki prihajajo brez zahteve po honorarju. Želi si, da bi Lukatelce sčasoma prerasle v literarni festival: “Ob množično obiskanih glasbenih in športnih festivalih bi bil intimnejši in bolj razmišljujoč literarni dobrodošel.” Lukatelce sofinancirajo Občina Tolmin, krajevna skupnost Volče in sponzorji.

NEVA BLAZETIČ

---