Barvno na črno-belem

17 zvočno in barvno pisanih, kakovostnih in zanimivih dogodkov so ponudili jubilejni Klavirski dnevi, ki so ob letošnji stoti obletnici smrti ruskega skladatelja in pianista Aleksandra Nikolajeviča Skrjabina v ospredje postavili vprašanje: ali barve na klavirju obstajajo? Z izvirnim projektom Svetli akordi klavirja so se predstavili tudi gojenci Glasbene matice iz Trsta.

LJUBLJANA > Kje se konča pianistova domišljija? Kje se začenjajo sinestezije kot posebni fenomeni? Ali so barve kontekstualna iluzija? Kako barve uspešno uporabiti kot metodo pedagoškega dela? To je samo izbor vprašanj, na katera so poskušali odgovoriti letošnji Klavirski dnevi. Že petnajsto leto jih organizira Društvo klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA, največje stanovsko društvo v Sloveniji in okrog 300 udeležencev je pred dnevi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana lahko spremljalo barvit nabor predavanj, koncertov, projektov šol, delavnic, pogovorov, v katerih so se smiselno in tehtno združevale pedagoške s precej bolj glasbeno in umetniško obarvanimi temami. Celotno srečanje je bilo zaznamovano z besedami Primoža Mavriča, predsednika Društva klavirskih pedagogov Slovenije: “Barve klavirskega zvoka so še prav posebne, saj se rojevajo neposredno iz črno-bele podlage, obogatene z dvema zlatima pedaloma. Stara modrost pravi, da je klavir edini inštrument brez lastne barve tona in da mu mora barvo vedno znova vdihniti pianistova domišljija. Lahko zveni kot katerikoli drugi inštrument, oseba ali čustvo, se ovije v katerikoli plašč. Velik izziv in še večji blagoslov.”

Seveda je bil prav zato v ospredju vseh dogodkov pojem sinestezije, posebna lastnost nekaterih ljudi, da v bistvu določen zvok povezujejo z določenimi barvami. Vsak človek na svoj način to počne: nekateri tudi zvoke povezujejo s številkami ali drugimi čutnimi ali izven čutnimi zaznavami. Velik sinestezist je bil Skrjabin in bil je eden prvih, ki je izumil tudi tako imenovani barvni klavir, na katerem je vsak ton povezal s svojo barvo. To sicer že vrsto let znano dejstvo so na dvodnevnem srečanju osvetlili z različnih zornih kotov in pri tem nanizali vrsto novih idej za prispodobe, asociacije pri delu z učenci. O Skrjabinu, pianistu, skladatelju, filozofu, mistiku so strokovno poglobljeno predavali Žiga Stanič, Igor Vićentić in Miha Haas, Skrjabinova glasba pa je zazvenela pod prsti tako mladih (gojencev mariborskega in ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet in Akademije za glasbo Ljubljana) kot že mednarodno priznanih pianistov (Vladimirja Miloševića). V znamenju iskanja svetlobe so zveneli tudi projekti šol z naslovi Arabeska, Izrazna moč intervalov in lestvic, Glasbena mavrica, Kalejdoskop, ki so tokrat ponudili občudovanja vreden svež nabor novih skladb skladateljev (med njimi tudi dveh Primorcev, Bojana Glavine in Petra Šavlija) in samih učencev. V slovenskem prostoru precej neznane skladbe je vzorno predstavil tudi projekt Glasbene matice iz Italije z naslovom Svetli akordi klavirja. Enajst mladih pianistov je zbrano in doživeto ob slikah različnih goriških in tržaških likovnih ustvarjalcev podalo tehten izbor glasbenih miniatur šestih tržaških skladateljev: KarolaPahorja, MarijaKogoja, PavletaMerkuja, StanetaMaliča, VasilijaMirka in PetreGrassi. Slogovno raznolika tržaška klavirska zgodba je odstirala tako ekspresivno mistično sliko kresnic Grassijeve kot ljubezensko poetiko Mirka in izpovedala Kogojevo samoto, minljivost in neskončnost časa. Z izvirnostjo in kakovostno izvedbo je Glasbena matica navdušila, marsikoga pa tudi nagovorila, da bo v prihodnje v svoj repertoar vključil katero od izvajanih skladb. Zagotovo bodo v veliko pomoč klavirskih pedagogom, tudi tistim, ki se bodo morebiti po končanih letošnjih Klavirskih dnevih odločili za metodo Ane Danilovne Artobolevske. To pedagogiko dolgoročnih rezultatov priznane ruske pianistke in pedagoginje je predstavila DanijelaMasliuk. Profesorica klavirja na Glasbeni šoli Koper je namreč prevedla klavirsko začetnico Artobolevske in jo pred kratkim tudi izdala.

Kako lahko klavirski zvoki navdahnejo likovnega umetnika, pa je na koncertu izbranih študentov Akademije za glasbo Ljubljana z naslovom Mistična seansa demonstriral slikar ZmagoModic.

TATJANA GREGORIČ (Radio Koper)

---