Antispomenik, ki opominja

Franko Vecchiet, tržaški Slovenec, avtor mozaika na novogoriškem/goriškem trgu Evrope, v svojim umetniškim opusu razmišlja, kakšno vlogo v kulturnem kontekstu odigrava meja. Sprašuje se, kaj je s kulturo, v kateri je eden od odločilnih dejavnikov prav meja - limina. Do 24. maja pod tem naslovom razstavlja v Mestni galeriji Piran.

PIRAN > Franko Vecchiet sodi med aktivnejše slovenske likovnike, prav v lanskem letu smo njegova dela imeli priložnost videti v tržaški Revoltelli, ob Kogojevih dnevih pa tudi v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu.

Piransko razstavo je sestavil iz treh sklopov; iz temnih slik, stolpov in objektov ter približno 40 grafik, med katerimi so nekatere celo prvič razstavljene. Z njimi potuje v času nazaj, do svojih študijskih let na srednji umetnostni šoli v Trstu, mednarodnem grafičnem centru v Benetkah ter na akademiji v Parizu. Različnost med vsemi tremi ”upodobi” tako, da nam pokaže tla vseh treh šol. “Na tla vedno kaj pade, ko delaš; na tleh se vidi, s katerimi materiali nastajajo dela, v kakšnih ritmih, kar vse kaže na način dela, profesorje in sistem šole nasploh,” o ideji za “spominske” grafike pripoveduje Vecchiet.

Poleg časovnih zamejitev ga zanimajo tudi prostorske, predvsem pa vprašanje, kaj se dogaja z manjšinami, s šibkejšimi znotraj močnejših in tu je lahko zelo konkreten. Osrednje delo je namreč instalacija Meje prisotnost, v katero je vključeno zvočno delo Si, mi, la, re, ki govori o posledicah korenitih sprememb v institucionalnem življenju slovenske narodne skupnosti v Trstu. Instalacija je antispomenik, ki opominja na ukinitev in prenehanje delovanja Tržaške knjigarne, Radia Opčine, Galerije Tržaške knjigarne, televizijske postaje Alpe Adria, Tržaške kreditne banke, zgodovinskega oddelka Narodne in študijske knjižnice Trst in drugih ustanov. Naslov Si, mi, la, re, ki ga sicer sestavljajo latinske besede za štiri note, se prebere kot similare (kar v italijanščini pomeni sorodno, podobno). Umetnik z naslovom generalizira konkretno situacijo v Trstu s podobnimi usodnimi primeri sprememb, ki jih je spoznal, doživel ali opazil v skupnostih drugje po svetu, ki se sicer ne povezujejo po nacionalnih, temveč po ekonomskih ali razrednih značilnostih. Trst postane simbol za globalno dogajanje.

O skrbno domišljeni avtorski in večmedijski postavitvi v Mestni galeriji je Nives Marvin, kustosinja Obalnih galerij, zapisala, da predstavlja v svojem osnovnem vsebinskem konceptu nadgradnjo razstave Memorabilia, ki je bila lani na ogled v Trstu in Čedadu ter odkriva raznolikost Vecchietovega izpovedovanja v različnih zvrsteh in ponovno potrjuje njegovo tematsko večplastno izpovednost: “Vsebinsko ga neprekinjeno navdihuje aktualna angažirana globalna problematika, da ves čas ohranja poseben, osebno občuten odnos do preverjenih in znanih tradicionalnih vrednot likovne umetnosti in njene zgodovine, tudi do prelomnih civilizacijskih mejnikov v preteklosti človeštva, ter nas hkrati na svoj način seznanja s pomembnimi dogodki v svojem družinskem in kreativnem življenju, pa tudi z dogodki, ki zaznamujejo slovensko narodno manjšino v Italiji, ki ji Vecchiet pripada.”

KLAVDIJA FIGELJ

---