Ali nam grozi mrk poezije?

Na pogovornem literarnem večeru v sežanski Kosovelovi knjižnici je Josip Osti predsinočnjim gostil Barbaro Korun in Majo Vidmar. Ob izbranih besedah je bila tokratna rdeča nit ljubezen. Do sebe, drugih in slovenske besede.

Barbaro Korun, Josipa Ostija in Majo Vidmar (na desni) druži ljubezen do lepe slovenske besede. Foto: Bogdan Macarol
Barbaro Korun, Josipa Ostija in Majo Vidmar (na desni) druži ljubezen do lepe slovenske besede. Foto: Bogdan Macarol

SEŽANA *>“Osrednja beseda današnjega večera je ljubezen. Rad imam dela obeh literatk in to, da pogostokrat pišeta o ljubezni,” je Josip Osti predvčeraj poudaril v sežanski Kosovelovi knjižnici. Pod okriljem ciklusa Ostijevi večeri - Življenje s knjigami, kjer se enkrat mesečno pogovarja s slovenskimi pesniki o literarnem življenju, je tokrat povabil v goste kar tri pesnice. Korošica, pesnica, pisateljica in prevajalka Barbara Simoniti se je opravičila, povabilu pa sta se odzvali pesnici Ljubljančanka Barbara Korun in Primorka Maja Vidmar, doma iz Nove Gorice. Vse tri je Osti vključil v svojo zbirko esejev in literarnokritiških tekstov o delih slovenskih pisateljic, ki je leta 2008 izšla pri založbi Apokalipsa. Poimenoval jo je Tek pod mavrico. “Odkar pomnim, je bila mavrica zame prelep in nerazložljiv čudež. Ko sem bil še otrok, so mi govorili, da tek pod njo spremeni deklico v dečka in obratno. Poskušal sem tudi sam, a se mi je vneto izmikala. Kasneje se mi je knjiga, tako kot mavrica, zdela čudež. Branje je zame postalo podobno teku pod mavrico. Če že ne njegovo uresničenje, pa gotovo nenehno približevanje tistemu privlačnemu na drugi strani. Dela izbranih književnic - mnoge ostale enako vredne še čakajo na kaj podobnega - so zame bile in so še kot čarovnija razkrivanja drugega in hkrati enako neznanega samega sebe,” je Osti posegel v čas, ko je odkrival svojo posebno nagnjenje do uveljavljanja ženskih umetnic pisane besede. “Razumem zgodovinske razloge za obeleževanje dneva žena, dejansko pa bi to v normalnih razmerah moral bili vsak dan v letu,” je še dodal.

Ob občasnem prebiranju lastnih del med literarnimi premori sta obe gostji v pogovoru z njim soglašali, da se vloga in mesto slovenskih pesnic izboljšuje, k čemur je prispeval tudi on. “Od Marice Nadlišek Bartol, pisateljice iz Trsta, ki je konec 19. stoletja sprožila idejo feminizma, ki je nato postopoma zajela celo Slovenijo, se je spremenilo marsikaj, Svoje so prispevale tudi spolne kvote v politiki in gospodarstvu, tako da se mestoma že dogaja, da je ponekod več kot pol avtoric,” je povedala Korunova. Ob tej priložnosti se je javno zahvalila tudi Jolki Milič, ki je v italijanščino prevedla njeno delo Hočem o tebi noč/ Voglio parlare di te notte, za kar je lani dobila prestižno italijansko državno nagrado Leandro Polverini.

Miličeva, sedeča v publiki, ji ni ostala dolžna, saj je vsem trem takoj postavila vprašanje, kako komentirata izjavo Iva Svetine, novopečenega predsednika Društva pisateljev Slovenije, češ da je čas poezije mimo. “Nikakor ni mimo. Sploh pesnice se je potrebno naučiti brati na novo. In to je potrebno početi neprekinjeno, saj se lahko v nasprotnem primeru zgodi isto, kot če izključimo elektriko: pride do mrka. Tega pa si ne želi nihče,” ji je odgovorila Vidmarjeva.

Prvi četrtek v aprilu bo prišel na vrsto literarni Ostijev večer z Borisom A. Novakom.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano