Akvarel pritegnil kar 2000 ljudi

Danes se zaključuje prvi mednarodni bienale akvarela Castra 2015, s katerim je Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske Ajdovščino in Vipavsko dolino za mesec dni postavilo na likovni zemljevid sveta, skoraj 2000 obiskovalcem Lokarjeve in Pilonove galerije ter galerije Lična hiša pa približalo likovna dela 192 avtorjev iz 54 držav. Srečanje so obogatili s simpozijem in z delavnicami.

AJDOVŠČINA > Mednarodni bienale akvarela Castra 2015, ki sloni na prostovoljnem delu, ponuja po mnenju članov Društva likovnih umetnikov Severne Primorske nove standarde svetovnim razstavam akvarela in strokovnim razpravam o tej, v drugi polovici 20. stoletja zapostavljeni tehniki in samostojni likovni zvrsti, ki pa zadnja leta doživlja preporod. To je tudi sporočilo simpozija na temo razvoja in sodobnega razumevanja akvarela, s katerim so želeli organizatorji bienala spodbuditi razpravo o tem, kaj sploh je akvarel, predstaviti njegov zgodovinski razvoj in pomen v sedanjosti ter hkrati na enem mestu soočiti poglede različnih strok.

Premorejo znanje in izkušnje

To se po mnenju gostiteljev dandanes ne zgodi pogosto. “Na simpoziju smo želeli izpostaviti bistvene teme, ki zanimajo ves svet. Zanimivo je, da se na srečanjih v Italiji, Turčiji in sicer vsi sprašujemo, kaj bo z akvarelom jutri, kakšne so relacije med posameznimi akterji, kakšna je danes primerna cena akvarela na papirju v primerjavi z oljem na platnu. Tokrat smo ta vprašanja prvič izpostavili javno in pred vsem svetom. Mi smo še opremljeni z znanjem in z izkušnjami iz preteklosti, in z željo, da bi z njimi naredili korak naprej,” je ob robu simpozija izpostavil izvršni sekretar bienala Castra 2015Franc Golob.

S simpozijem je bienale postavil nove smernice tudi organizatorjem podobnih srečanj in strokovnih dogodkov. “Predavatelji in slušatelji iz Slovenije, Francije, Italije, Norveške, Kanade in Indije prinašajo prakse in poglede iz različnih okolij, hkrati pa predstavljajo različne odnose, saj so med njimi tako ustvarjalci kot galeristi in kuratorji.”

Ob slikarju Francu Golobu so v simpozijskem delu srečanja sodelovali umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca, slikarji Vinko Železnikar, Martine Boquerel in Trond Einar Solberg Indsetviken, kurator Riccardo Tripodi in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

Tudi tujci so navdušeni

V Društvu likovnih umetnikov Severne Primorske so z izvedbo in odzivi zadovoljni, saj so, kot ocenjuje Golob, presegli pričakovanja in okvire, ki bi bili zahtevni celo za profesionalce. Postavljajo pa si vprašanje, kako naprej. “Ali je smiselno nadaljevati v teh okvirih, glede na to, da smo prostovoljci in delamo brezplačno. Ne gre samo za to, ali bodo na koncu modre ali rdeče številke. Gre tudi za konceptualne stvari. Vsi tujci so nas samo pohvalili in nam čestitali za obseg in kakovost dela, ki smo ga opravili,” še poudarja Golob. Problem je, kako to definirati v domačem okolju, dodaja: “Nekateri nam očitajo populizem. Zakaj? V Lokarjevi galeriji je trenutno več kot 1500 vpisov, kar pomeni, da je bilo vsaj 2000 ljudi. Vprašanje je, katera galerija v Sloveniji se lahko pohvali, da ima na leto toliko ljudi, mi pa jih imamo v enem mesecu. In srečanja nismo oglaševali. Želeli smo, da pridejo tisti, ki jih akvarel zanima. Zato smo pripravili vodene oglede, delavnice, V sodelovanju z vinarji iz Vipavske doline smo pripravili serijo protokolarnih vin z znakom bienala in druge dejavnosti. Če ne bi bili zanimivi, potem tu ne bi imeli ljudi od Indije do Kanade. Ne samo razstavljavcev in obiskovalcev, ampak tudi organizatorjev prihodnjih srečanj.” ALENKA TRATNIK

---