64 minut z Rebeko

Skoraj deset let po smrti Ingmarja Bergmana je v pripravi film po njegovem scenariju, ki so ga pred nekaj leti odkrili v umetnikovem arhivu. Besedilo, naslovljeno 64 minut z Rebeko, govori o seksualni in socialni revoluciji v 60. letih. Režirala bo švedska režiserka Suzanne Osten, ki ga je 6. novembra premierno že predstavila v obliki radijske igre.

Suzanne Osten je priznala, da filma ne bi posnela, če bi bil 
veliki režiser še živ. Foto: Wikipedia/Frankie Fouganthin
Suzanne Osten je priznala, da filma ne bi posnela, če bi bil veliki režiser še živ. Foto: Wikipedia/Frankie Fouganthin

PARIZ > Priznana švedska režiserka je imela konflikten odnos z Ingmarjem Bergmanom skozi vso svojo kariero, vendar pa po njenih besedah nihče ni nikoli dvomil o njem kot umetniku. “Filma ne bi naredila, če bi še živel. Bil je konzervativen starec in je postal še bolj konzervativen. Toda bil je tudi zelo občutljiv umetnik,” je povedala 72-letna režiserka. Film bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP posnela leta 2018.

Legendarni filmski ustvarjalec je scenarij za 64 minut z Rebeko napisal, ko je bil star 51 let, našli pa so ga leta 2002, ko je svoja dela podaril fundaciji z njegovim imenom. Nahajal se je med tisoči pismi, scenariji in fotografijami.

“Odkritje neznanega, a dokončanega scenarija Ingmarja Bergmana bi lahko primerjali z odkritjem Hemingwayjevega rokopisa, če ne celo Shakespearovega,” je za AFP ocenil vodja Fundacije Ingmar Bergman Jan Holmberg.

Švedski režiser, znan po tematiziranju smrti, osamljenosti in preizpraševanju lastne vere, je v omenjenem scenariju glavno junakinjo portretiral kot čustveno odtujeno učiteljico gluhonemih, ki v turbulentnih 60. letih minulega stoletja išče seksualno in politično svobodo.

Bergman, sin luteranskega pastorja, se je rodil leta 1918 v švedski Uppsali. Da je bil deležen stroge verske vzgoje, je opaziti tudi v njegovih filmih. Med znanimi so Divje jagode, Kriki in šepetanja, Persona ter Fanny in Alexander, ki je leta 1984 osvojil štiri oskarje, med drugim za najboljši tujejezični film. Umrl je leta 2007. STA


Najbolj brano