30 let po smrti Orsona Wellesa našli nedokončano avtobiografijo

Arhivarji na Univerzi v Michiganu so tri desetletja po smrti ameriškega filmskega ustvarjalca Orsona Wellesa odkrili njegovo nedokončano avtobiografijo z naslovom Confessions of a One-Man Band. Iz spominov je mogoče razbrati, zakaj Welles, ki je bil večkrat v sporu s hollywoodskim studijskim sistemom, ni uspel dokončati številnih projektov.

Arhivarji na Univerzi v Michiganu so tri desetletja po smrti 
ameriškega filmskega ustvarjalca Orsona Wellesa odkrili 
njegovo nedokončano avtobiografijo z naslovom Confessions of a One-Man Band.
Arhivarji na Univerzi v Michiganu so tri desetletja po smrti ameriškega filmskega ustvarjalca Orsona Wellesa odkrili njegovo nedokončano avtobiografijo z naslovom Confessions of a One-Man Band. 

LOS ANGELES > Avtobiografija razkriva tudi njegov pogled na prijatelja in občasnega nasprotnika Ernesta Hemingwayja, ženo Rito Hayworth in režiserja D.W. Griffitha, piše britanski časnik The Guardian.

Zapiski iz 70 let minulega stoletja so natipkani na pisalni stroj, ob njih pa so ročno napisane beležke in opombe. Gradivo, ki so ga arhivarji odkrili na univerzi, obsega osem škatel. Te je univerzi s Hrvaške poslala Wallesova dolgoletna partnerka Oja Kodar.

Arhivarji ne verjamejo, da bi lahko spomini v kratkem izšli v knjižni obliki, saj predstavljajo zgolj osnutek Wellesove avtobiografije, zanimivi pa bodo za nadaljnje raziskave umetnikovega življenja in dela.

Nedavno stoto obletnico rojstva ameriškega igralca, scenarista, režiserja in producenta so si pri Royal Road Entertainment želeli okronati s projekcijo njegovega nedokončanega filma The Other Side of the Wind, a se je zataknilo pri denarju. Na portalu za množično financiranje Indiegogo je tako pred kratkim stekla kampanja za podporo projektu.

Orson Welles (1915-1985) je za seboj pustil več ducatov filmov, najbolj pa je znan po mojstrovini Državljan Kane, za katero je leta 1942 prejel oskarja za najboljši scenarij. Ameriška filmska akademija mu je leta 1971 podelila častnega oskarja, Ameriški filmski inštitut pa štiri leta kasneje nagrado za življenjske dosežke.

Zaznamoval je tudi gledališče in radio. Na področju gledališča je najbolj prepoznan po produkciji Cezarja (1937), broadwayski priredbi Shakespearovega Julija Cezarja. Za radio je režiral igro Vojna svetov o domnevni invaziji Marsovcev na Zemljo, ki je postala ena najbolj znanih iger v zgodovini radia.

STA


Najbolj brano