3-D za tretje življenjsko obdobje

Ko je decembra leta 2014 na stenah svoje galerije razstavil portrete znancev in prijateljev ter nato poslušal “pripombe”, da je nekomu naredil čuden nos, pri drugem bil preveč radodaren z gubami ..., se je Janez Matelič v šali pridušal: “Bom portretiral samo še mačke in pse ... vsaj dokler ne začnejo govoriti.” V koprski galeriji Sqart te dni predstavlja nov ciklus Fosili, na katerem so v ospredju - ribe. “Pa ne zato, ker so tiho,” se namuzne.

KOPER > Janeza Mateliča vseskozi vznemirja “uganka”, kaj vse lahko izrazi skozi grafiko. V zadnjih letih ga je zanimal odnos med grafiko in fotografijo - iz tega raziskovanja se je rodilo nekaj “analogno-digitalnih” ciklov, tudi portretni Veseli obrazi za veseli december. Za “podlago”, na kateri je potem združil tradicionalno in novodobno, je takrat vzel fotografijo, jo računalniško obdelal in prenesel v črtno risbo. S posebnim sistemom, ki se ga je domislil in dodelal, je risbo vgraviral na aluminijasto ploščo, jo še ročno obdelal v tehniki suhe igle ter odtisnil v tehniki globokega tiska.

A mu je manjkala globina, pravi. In mu je prišlo na misel, da bi se poigral s 3-D tiskalnikom: “S tem odtisom, slepim tiskom 'od zadaj', sem dosegel učinek reliefa. Sicer pa sem te grafike naredil z gravuro, pripravil matrico za tisk v 3-D tiskalniku in jih odtisnil v klasični grafični tehniki visokega tiska,” Matelič pojasni svojo inovacijo in tehnični postopek.

In se namuzne, da ima pač vsakdo svoje veselje: “Kaj naj rečem - ta hip je moj slogan '3-D za tretje življenjsko obdobje'.”

Okolje, v katerem avtor živi, se kaže tudi v izbiri osrednjega motiva. Ribe v Mateličevem opusu niso novost - na njegove grafične liste so “priplavale” že pred nekaj leti. Opazne in izrazite so bile v ciklu Ladijski dnevnik, kjer so nastopale v družbi z vedutami tukajšnjih obmorskih mest, ladjami, s svetilniki ... “Ribe so mi všeč; včasih sem jih lovil, zdaj jih več ne, ker se mi smilijo. Pred časom sem naletel na nekaj posnetkov, ki govorijo o tem, da imajo ribe spomin,” pripoveduje in pristavi, da je v ciklu Fosili upodobil ribe, ki živijo v tem delčku morja.

Njegova risba je tokrat do kraja realistična, grafike pa zaradi izjemno natančnih upodobitev delujejo že skoraj kot naravoslovne ilustracije. “Ja, upodobil sem jih res zelo zvesto,” pravi. “Morda res v tem smislu grafike delujejo nekoliko dokumentaristično, a zdelo se mi je prav, da pokažem, katere ribe ta hip še plavajo v morju, ob katerem živim. Kajti če naša civilizacija ne bo spremenila odnosa do okolja in do morja, bomo tudi o ribah, za katere se nam zdi danes popolnoma samoumevno, da plavajo tu naokoli, čez nekaj desetletij govorili kot o - fosilih.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---