29. Vilenica iz jezika v jezik

Mednarodni literarni festival Vilenica bo v letošnji, 29. izdaji potekal od 2. do 7. septembra. Zajel bo 15 krajev po Sloveniji in v zamejstvu, poleg nagrajenca madžarskega pisatelja Laszla Krasznahorkaija in slovenskega avtorja v središču Marka Sosiča se ga bo udeležilo še več kot 40 domačih in tujih avtorjev. Moto festivala je Iz jezika v jezik.

Letošnji nagrajenec festivala je madžarski pisatelj Laszlo Krasznahorkai Foto: Gyula Czimbal
Letošnji nagrajenec festivala je madžarski pisatelj Laszlo Krasznahorkai Foto: Gyula Czimbal

LJUBLJANA > Festival bodo že tradicionalno uvedli literarni predvečeri. Prvi bo 30. avgusta v Biljah v Galeriji Negovana Nemca, sledili bodo še predvečeri v Sežani, Pliskovici, Tomaju, Trstu, Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah in Kopru. Slavnostno odprtje festivala bo 3. septembra v Kosovelovem domu v Sežani, na njem pa bo posebna pozornost namenjena Marku Sosiču.

V središču letošnje Vilenice bo književnost Luksemburga, ki ne nastaja le v uradnih jezikih te dežele - luksemburščini, nemščini in francoščini, ampak pogosto tudi v angleščini ali v katerem izmed jezikov priseljencev. Tako je kot deveta v zbirki Antologije Vilenice izšla antologija sodobne luksemburške književnosti z naslovom Hällewull, v njej pa so zbrani prispevki 21 avtoric in avtorjev. Festival bo gostil tudi nekatera vodilna literarna imena te dežele: Guya Helmingerja, Pola Saxa, Nica Helmingerja in Alexandro Fixmer.

Letošnji nagrajenec festivala Krasznahorkai sicer, kot je na današnji novinarski konferenci na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) dejala članice žirije za Vilenico Jutka Rudaš, v Sloveniji ni poznan, saj nimamo prevedene še nobene njegove knjige, a se prevod obeta prihodnje leto. Krasznahorkaiju bodo nagrado tradicionalno izročili v jami Vilenica.

Na novinarski konferenci so naznanili tudi dobitnika štipendije Srednjeevropske pobude (SEP), ki jo letos prejme Mirko Božić iz Mostarja. Božićev literarni projekt po besedah članice mednarodne žirije Dragice Potočnjak ponuja izvirno branje zgodovine lastne domovine na podlagi neobičajnega gradiva, ki je tesno povezano z njegovim družinskim in zasebnim življenjem. Iz metaforične povezave dveh tragičnih življenjskih izkušenj, izgube matere in izgube domovine, avtor izpelje svojevrstno osebno demitologizacijo bosansko-hercegovskega predvojnega časa in prostora.

Na okrogli mizi SEP, ki bo 4. septembra v Lipici, vodila pa jo bo Erica Johnson Debeljak, bo beseda v skladu z motom letošnjega festivala tekla o izbiri literarnega jezika, identiteti in statusu pisateljev, ki so razpeti med dve tako nacionalni kot jezikovni domovin. O tej temi bodo razpravljali avtorji Marica Bodrožić, Stanislava Repar in Roman Simić Bodrožić.

Osrednja publikacija festivala pa je zbornik, v katerem so poleg del dobitnika mednarodne literarne nagrade vilenica predstavljena še dela gostov festivala. Krasznahorkai je zastopan s štirimi, še neprevedenimi besedili oz. odlomki, ob njem je v zborniku predstavljenih 23 avtorjev in avtoric, vanj je vključeno tudi besedilo slovenskega avtorja v fokusu. Med avtorji, ki so predstavljeni v zborniku, bo mednarodna žirija izbrala dobitnika nagrade kristal Vilenice, ki ga bodo podelili na sobotni Štanjelski matineji.

Vilenica ponuja prostor tudi kulturni izmenjavi med slovenskimi in srednjeevropskimi avtorji ter literarnimi posredniki iz Evrope in drugih delov sveta. Tako bo gostila vrsto urednikov priznanih založniških hiš, ki izdajajo prevodno literaturo, ter organizatorje literarnih festivalov iz ZDA, Kanade, Turčije, Madžarske, Francije, Češke in Hrvaške.

V Lipici bo v sklopu festivala potekal knjižni sejem, v Ljubljani pa bodo na policah Knjižnice pod krošnjami posebej izpostavljene knjige avtorjev, ki so razpeti med dve ali več jezikovnih domovin. V prvi vrsti so to dela manjšinskih in priseljenskih avtorjev, ki slovensko literaturo bogatijo z deli v svojih maternih jezikih.

Slovensko društvo za primerjalno književnost v sodelovanju z DSP in še nekaterimi soorganizatorji 5. in 6. septembra v Ljubljani pripravlja 12. mednarodni komparativistični kolokvij, ki bo potekal pod naslovom Literatura in glasba: stičišča, presečišča in zmote.

STA


Najbolj brano