“To je fičfirič muzika”

Vrhunskega kitarista Tea Collorija marsikdo pozna iz več glasbenih zgodb - od rockerskih Eskobarsov, s katerimi je sodeloval še nedavno, do intimnega dua, v katerem spremlja pevca Metoda Banka. S svojo drugo avtorsko ploščo Hot Club Piran, ki jo je Collori, sicer stalni član Magnificovega benda, posnel s svojim projektom Momento Cigano in izdal pri založbi Celinka, je zavrtel čas nazaj. Poslušalca z razigranim gypsy swingom oziroma manouche jazzom iz dvajsetih let minulega stoletja izstreli v prihodnost, kjer ob glasbi (znova) ni mogoče sedeti.

PIRAN > Teo Collori, po izobrazbi jazzovski kitarist, po koreninah pa Portorožan, se pri slogih ni nikoli omejeval. “Nad gypsy swingom sem se navdušil, ko sem gledal filme Woodyja Allena. Uau, kakšna kitara!” še danes ne skriva čustev. “Vedel sem, da je ta slog v dvajsetih letih igral sloviti Django Reinhardt, ampak ko sem ga prvič slišal, mi je bil absolutno tehnično nedostopen. Bil je tabu za kitariste - v slogu: samo ne tja, to je pretežko. Potem sem naletel na Woodyjev film, zgodbo o kitaristu Emmetu Rayu, kjer so se pojavile take skladbe. Pa sem pomislil: poskusimo. In gypsy jazz me je tako prevzel, da sem začel vaditi le še akustično kitaro. In tako je zadnja tri leta.”

Z glasbenimi soborci - violinistom Matijo Krečičem, klarinetistom Matejem Kuželom, kitaristom Maurom Freschijem in basistom Nicolo Burbonom - ter z nekaj gosti je Collori, navdahnjen z glasbo, ki jo je francoski kitarist romskih korenin Django Reinhardt ustvarjal v tridesetih letih prejšnjega stoletja, v živo, brez dodatnega nasnemavanja v piranskem studiu Saša Fajona posnel devet avtorskih skladb.

Teo Collori in Momento Cigano bodo prihodnjo soboto, 31. oktobra, ob 20. uri gostje glasbenega večera z Janetom Webrom na prvem programu Radia Slovenija, kjer bodo v živo v neposrednem prenosu zaigrali nekaj skladb.

“Moj prijatelj je to glasbo lepo opredelil: to je fičfirič muzika. In noče biti nič drugega, ne stara ne nova - gre za fin, poskočen 'groove',” pravi Collori, ki navdiha pri slovitem kitaristu ne skriva.

Svojevrsten poklon je že naslov Hot Club Piran, ki je nekakšna parafraza Djangovega Quintette du Hot Club de France, a vendarle so Collorijeve skladbe povsem avtorske. “Djangovo glasbo preigravajo na visoki ravni virtuozi po vsem svetu. Meni pa so se po treh letih intenzivnega igranja njegovih skladb začele pojavljati melodije, iz katerih sem napisal skladbe. Če se že ne morem primerjati s svetovnimi solisti, sem se odločil, da vsaj napišem svoje skladbe,” v smehu pravi kitarist, ki je poleg živahnih, swingovsko poskočnih skladb na ploščo uvrstil tudi kako mirnejšo, denimo Cara Negri theme, napisano za gledališko predstavo Hotel Modra opica, pod katero se podpisujeta Miha Nemec in Nejc Valenti.

Čeprav za instrumentalno glasbo velja, da se teže prebije do poslušalcev, zlasti prek radiev, kjer je domala ne predvajajo, je Teo Collori nad doslejšnjimi odzivi prijetno presenečen. Prvi natis plošče, za katero tudi sam poudarja, da je izjemno poslušljiva, je pošel že pred kakršnimkoli promocijskim koncertom.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---