“Ti si jama, jaz sem jaz”

15. Mlada Vilenica se je tematsko vrnila k svojim koreninam - jami, nadaljevala širjenje duha odprtosti tudi onkraj slovenskih državnih meja, povezala mlade in domačine, dodala zaključnemu večeru tudi literarnega v jami Dimnice, žal pa podelitev nagrade ni potekala v jami, temveč v Lokvi.

Del nagrajencev s komisijo in predsednico Kulturnega društva Vilenica Tinkaro Kovač Foto: Vanesa Colja
Del nagrajencev s komisijo in predsednico Kulturnega društva Vilenica Tinkaro Kovač Foto: Vanesa Colja

LOKEV > “Ti si jama, jaz sem jaz, / obe se smejeva na glas, / ti velika, tudi jaz, / obe se smejeva na glas, / jaz klepečem, ti pa ne, / spet se smejeva na glas,” je o jami razmišljala Kiara Sara Knafelc, petletna deklica iz vrtca Studenci v Mariboru, in s pesmico navdušila letošnjo strokovno komisijo.

Pesniki že v vrtcu

Marko Kravos, Lilijana Gustinčič in Angela Milharčič so izbirali med 230 pesmimi mladih pesnic in pesnikov iz Slovenije in sosednjih držav, ki so letos pisali na temo jame. Med petimi nagrajenci, ki jih je komisija izbrala glede na starost, so poleg mlade mariborske pesnice prepričali še sedemletni David Čop iz dvojezičnega varstva v Celovcu s pesmijo z akrostihom Jama je jama, 12-letna Chiara Lepore iz Izobraževalnega centra Giovanni Lucio v Miljah s toplo izpisano pravljico o veličastni jami, devetošolka Špela Zadel z Osnovne šole Toneta Tomšiča iz Knežaka s pesmijo, v kateri razmišlja o minljivosti, ter srednješolka Lina Malovič z Gimnazije Ptuj z repersko balado Pokop Atlantide.

Poleg teh so letos podelili še pet posebnih nagrad. Med vrtčevskimi malčki jo je prejel Matic Hrastnik iz Maribora za spevno pripoved o mitu Jama Vilenica, med učenci prve triade je komisijo najbolj navdušila Brina Čop iz Celovca s sodobno prepesnitev ljudske pripovedke Novica, v drugi triadi Elena Antoni iz večstopenjskega zavoda V. Bartol v Trstu z izpovedjo bivanjskega protislovja Sam v temi, v tretji triadi Nika Gradišek z Osnovne šole Kozje s pesnitvijo Haikuji rojenic, med srednješolskimi stvaritvami pa je ocenjevalce navdušil haiku Legenda jameKhetrin Metlicovez z državnega liceja s slovenskim učnim jezikom Anton Martin Slomšek v Trstu.

Priznanja jim je predsednica Kulturnega društva Vilenica Tinkara Kovač podelila v soboto popoldne v vaškem jedru Lokve, kjer se je prireditev razširila na pestro dogajanje vse do večernega kresa. Obogatili so jo tudi tudi folkloristi, plesalke Mehkih čevljev iz Sežane, pevci, mladi likovni ustvarjalci, taborniki in še mnogi drugi.

Izjemno pozornost je na prireditvi požel mladi fantič iz Bosne, ki je prišel na Kras na povabilo prirediteljev in spontano “otvoril” zaključni dogodek. Mnogi udeleženci pa so dogajanje sredi Lokve izkoristili tudi za oged vojaškega muzeja.

O jami brez jame

Mnogi pa so pogrešali jamski ambient Vilenice. “Prišlo je do kratkega stika z jamarji,” je povedala Kovačeva. Jordan Guštin, predsednik Jamarskega društva Sežana, ki upravlja z jamo, pa je povedal, da je KD Vilenica dogodek v jami in pred njo odpovedalo pred desetimi dnevi, morda tudi zato, ker dotlej še ni pridobilo soglasja Agencije za okolje.

To je bilo sicer v 15-letni zgodovini Mlade Vilenice drugič, da nagrad niso podelili v jami. Kar je vsekakor škoda, še toliko bolj za letošnjo, ki je bila tematsko posvečena jami. Kajti, kot je dejal Aleksander Peršolja, oče Mlade Vilenice: “Jame so skrivnosti. Vsak temen prostor kar sili k razmisleku. V starih časih so vse pravljice nastajale v temi.” Zato je za današnje mlade, ki v hrupnem in z vseh strani osvetljenem svetu komajda še kje zares občutijo temo, izkustvo teme še toliko dragocenejše.

Razveseljivo pa je, da so mladi udeleženci Vilenice pogrešali zbornik zbranih del v tiskani obliki. Letos so se prireditelji odločili za elektronsko obliko, a kaže, da tudi “elektronske” generacije še vedno cenijo tiskano obliko. “To kaže, da je tudi za mlade beseda še posebno dragocena, ko je zapisana v tiskani obliki,” je vesel Peršolja.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano