“Naredi spremembo sam!”

Hecno, a po podelitvi nagrad 17. Festivala slovenskega filma v portoroškem Avditoriju je bilo največ komentarjev slišati na račun strokovne žirije. Najpogostejši: drzna in pogumna. Najboljši celovečerni film je dokumentarec Boj za Siniša Gačiča, več pomembnih nagrad pa je podelila študijskemu filmu Dominika Menceja Prespana pomlad in celovečercu Drevo Sonje Prosenc, ki je prejel tudi nagrado slovenskih kritikov. Z vesno za najboljši študijski film se lahko pohvali film Šuolni iz Trsta Novogoričana Gregorja Božiča.

Ekipa največjega presenečenja festivala, filma Prespana pomlad režiserja in scenarista Dominika Menceja (tretji z desne), ki je s štirimi vesnami svojevrsten zmagovalec festivala Foto: Andraž Gombač
Ekipa največjega presenečenja festivala, filma Prespana pomlad režiserja in scenarista Dominika Menceja (tretji z desne), ki je s štirimi vesnami svojevrsten zmagovalec festivala Foto: Andraž Gombač

PORTOROŽ >Žiranti Rok Biček, Špela Čadež, Katja Šoltes, Hrvoje Pukšec in Matjaž Zajec so celovečerni dokumentarni film Boj za označili za prepričljiv in pretresljiv dokument našega časa. Vidno presenečeni Siniša Gačič, sicer novinar RTV Slovenija, je v pogovoru po podelitvi njihovo odločitev označil za pogumno: “Film je nastal v moji produkciji, snemal sem s svojim fotoaparatom, s svojo opremo, ker me je dogajanje zanimalo. Navdušen sem tudi nad ostalimi nagradami; všeč mi je, da so tokrat mladi v ospredju.” Gačič je poudaril, da ima nagrada vrednost, ker jo je podelila žirija, v kateri so ljudje, ki v svetu filma nekaj pomenijo. In kdo si mora film ogledati? “Film začnem z mislijo, da je to zgodba o vseh nas, vsakega posameznika, ki v sistemu, v katerem živimo, vidi težave. In sporočilo je: naredi spremembo sam, ne čakaj, da jo naredijo drugi. Če ti ne uspe, boš poskusil naslednjič, ob naslednji priložnosti. Torej ne čakaj, da nekaj spremeni Združena levica, ampak spremeni sam, ker Združena levica ne bo nikoli spremenila namesto tebe.”

Na začetku svoboda

Največje presenečenje festivala je študijski film Prespana pomladDominika Menceja, ki je dobil kar štiri vesne: za najboljši kratki film, za režijo in scenarij ter za najboljšo žensko vlogo (Anja Novak). “Žirija je bila drzna. Morda je ta odločitev bolj komentar članov na trenutno stanje slovenskega filma,” je razmišljal Dominik Mencej.

Novost letošnjega festivala je nagrada Art kino mreže Slovenije, ki jo je prejel dokumentarec Kaj pa Mojca?Urše Menart. Film bodo v vseh 27 kinematografih v mreži začeli predvajati sočasno.

In kaj je skrivnost novega vala mladih filmarjev? So to res nekonvencionalni pristopi, kot nam je v nedavnem pogovoru omenil Blaž Završnik, režiser celovečernega prvenca Pot v raj, ki je v soboto prejel nagrado občinstva, Ajda Smrekar pa še Stopovo nagrado za igralko leta? “Morda je, ko začenjaš, res več svobode in še ne čutiš pritiska. Po današnjem večeru bo zame bistveno teže razmišljati o prihodnjem filmu. Verjetno ne bo več sproščenosti, igrivosti, ki jo imajo prvenci. Ko si, recimo, človek reče: ok, gremo štirje na barko in posnemimo celovečerca, kakor je bilo v primeru Blaža Završnika. Morda se kasneje ta sproščenost izgubi, vmeša se preveč drugih dejavnikov v filme, ideje, zgodbe. Pri filmu ni samo režiser ali samo scenarist ali igralci - vsi vplivajo na vse in vse je nekakšna čorba, v kateri morajo vsi dobro sodelovati.”

Da žirija ni podeljevala nagrad samoumevno dražjim produkcijam, ampak je resnično sledila lastnim prepričanjem, je razmišljal Gregor Božič. Kratki film Šuolni iz Trsta posnel med dodiplomskim študijem v Berlinu, kjer živi že sedem let, a ga javnost pozna tudi kot zbiratelja starih avtohtonih sort sadja, kar mu je prineslo tudi nominacijo za Osebnost Primorske. Za film pravi, da je nastal po naključju; z njim se je prijavil na natečaj nemške televizije Arte na temo eleganca. “Spomnil sem se štorje s 'šolni', ki sem jo večkrat slišal od starejših žensk v Benečiji med svojo raziskavo za celovečerni film. Kratki film je bil bolj eksperiment, skorajda nekakšna vaja v slogu. Morda komu tudi ni všeč, ker ni zgodbe, ker ni dialogov in ga je zato težje vzeti za svojega,” je po podelitvi razmišljal Božič, ki pa je kljub temu prepričal žirijo.

Opažena svežina

In čeprav je marsikdo pričakoval, da bo vesno za najboljšega igralca dobil Marko Mandić za vlogo v Möderndorferjevem Infernu (film je prejel “zgolj” vesni za masko (Mojca Goroganc Pertushevska) in ton (Julij Zornik)), je tudi to nagrado žirijo podelila mlademu ustvarjalcu Jerneju Kogovšku za vlogo v prvencu Sonje Prosenc Drevo. Film je poleg nagrade Združenja slovenskih filmskih kritikov prejel še nagradi za glasbo (Janez Dovč) in fotografijo (Mitja Ličen).

Žirija je komentar na letošnjo filmsko bero dala z izborom nagrad, je dejal njen član Rok Biček: “Na festivalu se je že zgodilo, da so imeli prvenci oziroma mlajši avtorji svežino in so pokazali drznost, ki ni bila vedno opažena. Mislim, da smo jo letos v veliki meri opazili in to ustrezno podčrtali. Vse odločitve smo sprejeli soglasno, kar daje vsaki od teh nagrad še dodatno težo, saj niti en član žirije ni imel pomislekov.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano