“Naj smeh odpihne tiste, ki ne delajo prav”

S temi besedami je Boštjan Gorenc Pižama na sobotni okrogli mizi v sklopu festivala komedije Kopedia strnil bistvo in poslanstvo stand-upa. V družbi predstavnika mlajše generacije slovenskih stand-up komikov Aleša Novaka, uveljavljenega Vida Valiča, ki mu je uspel tudi preboj na televizijo, ter s starosto slovenske satire Borisom Kobalom so spregovorili o kondiciji slovenskega stand-upa, njegovih začetkih ter o tem, da je ustvarjanje politične satire na Slovenskem zelo duhamorno početje.

O umetnosti stand-upa so se na prvem festivalu Kopedia v dvorani koprske italijanske 
skupnosti pogovarjali (z leve) Boštjan Gorenc Pižama, Aleš Novak, Vid Valič in Boris Kobal.  Foto: Biljana Pavlović
O umetnosti stand-upa so se na prvem festivalu Kopedia v dvorani koprske italijanske skupnosti pogovarjali (z leve) Boštjan Gorenc Pižama, Aleš Novak, Vid Valič in Boris Kobal.  Foto: Biljana Pavlović

KOPER > A Boštjan Gorenc Pižama je kot moderator pogovora začel na začetku - zakaj stand-up? Za Aleša Novaka, ki se sicer zadnje čase mojstri na področju spletne (YouTube) komedije, je bil usoden Seinfeld, na Vida Valiča je ta prav tako imel določen vpliv, a še bolj ga je navdihoval Robin Williams. Boris Kobal, ki je odraščal ob italijanski sceni v Trstu, je že od mladih nog zelo cenil satirično naperjenega Giorgia Gaberja, ki je bil v 70. letih med Slovenci v Italiji pravcata legenda. Dariu Foju pa bi Kobal podelil Nobelovo nagrado za stand-up, če bi ta seveda obstajala, je povedal.

Od improlige do twitterja

Slovenska stand-up scena se je začela prebujati okoli leta 2000 s humoristično televizijsko nanizanko TV Dober dan, ki je sicer temeljila na tipskih likih, ljudskem humorju in preverjenih vižah, a govorci so si bili enotni, da je slednjo odlikoval zelo kakovosten nastop. To so bili zametki, ki pa s kasnejšim, drugim valom slovenskega stand-upa niso imeli veliko skupnega. Približno leta 2007 na sceno “trešči” tako imenovana Improliga, ki je svoj prostor našla v ljubljanskem KUD France Prešeren, in kjer se začnejo kaliti kalibri, kot sta denimo Pižama in Vid Valič. Od tedaj dalje je priljubljenost slovenskega stand upa skokovito naraščala. Danes je cela plejada uveljavljenih komikov, ki polnijo številne dvorane po Sloveniji, organizirana je vrsta delavnic, na katerih “staroste” tega posla urijo mlade generacije, v Ljubljani pa so “ustoličili” tudi osrednjo slovensko prireditev - festival stand-up komedije Panč, kjer se zbere stara in mlada slovenska sila ter številni stand-up komiki iz tujine. Valič, Novak in Pižama so se strinjali, da je slovenska scena zelo živahna, še več, komiki v Sloveniji lahko zaslužijo bistveno več kot tisti, ki delajo v meki stand upa - Veliki Britaniji, pravijo. Kobal, ki sicer ne velja za tipičnega stand-up komika, ampak, kot je dejal, se je gibal na območju stand-upa, bi na AGRFT uvedel predmet o tej vse bolj priljubljeni veji komedije. Stand-up ima veliko skupnega s teatrom, a s to razliko, da gledališki igralec igra lik in besede nekoga drugega, stand-up pa je izrazito avtorsko delo, v katerem komik veliko črpa iz lastnih izkustev. Kobal je še dejal, da v Sloveniji pogreša politično satiro.

Veliko zanimanja med mladimi

Valič je takoj odgovoril, da je za dobro politično satiro potrebno zelo podrobno spremljanje političnega dogajanja, a to je v Sloveniji precej duhamorno početje, zato je po nekaj mesecih odnehal. Poleg tega je politična satira zelo kratkega diha, nenehno je treba slediti aktualnemu dogajanju. Zato pa je za določene stand-up komike, ki jim politika diši (denimo Pižami), zelo priročen twitter, na katerem lahko zabeležijo marsikatero šaljivo domislico.

Tudi na koprski Kopedii se je izkazalo, da je med mladimi v slovenski Istri veliko zanimanja za stand-up. Prav ti so predstavljali glavnino obiskovalcev okrogle mize, na kateri so dobili marsikateri uporaben nasvet, morda pa so stkali še kakšne pomembnejše vezi.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano