“Nadaljujemo, kar so nam zapustili vsi Miroti, Franeti, Pepoti, Toneti ...”

Prvič so nastopili v Sodražici. In takrat, pred dvajsetimi leti, kot pravijo, si nihče od njih ni predstavljal, da lahko skupina, ki se posveča ljudski pesmi in je ne ženeta ne denar ne slava, obstane dvajset let. Pa je: Hrušiški fanti svoj jubilej proslavljajo danes s koncertom, ki se je ob 16. uri začel v vaškem domu v Hrušici.

HRUŠICA > Dve desetletji svojega poustvarjanja slovenske ljudske pesmi so Hrušiški fanti okronali z dvojno studijsko ploščo. Na današnjem koncertu se jim bodo pridružili številni gostje, ki jih lahko slišimo na dvojnem albumu Na oknu deva je slonela - Rudi Bučar inskupina Vruja, Aleš Hadalin, Marko Kobal, Volk Folk, citrar Tomaž Plahutnik, harmonikar Denis Novato, Tamburaški ansambel Boljunec, Godalni kvartet Glasbene šole Ilirska Bistrica, ljudski pevki Marija Carič in Lidija Žnebelj ter Gregor Volk.

Največje priznanje? Mladi pevci!

“Dvajset let je dolga doba. Ne samo za skupino kot je naša - v tem času odraste otrok, se rodi nova družina, se spremenijo vasi in mesta. Ko smo začeli, je imel najmlajši član skupine 23 let, najstarejša dva pa 60 ...,” pravijo Hrušiški fanti. Danes jih v skupini prepeva 16, večina jih je iz Hrušice.

Za svoje delo so prejeli številna nagrade, a zanje, so največje priznanje mladi pevci, ki so se jim pridružili: “Prvi se je pred osmimi leti okorajžil Matej, tik pred našo 15-letnico še Nejc in Jan, kmalu po jubileju pa še Grega. Kar bi se komu sprva zdelo kot šala, se je izkazalo za našo največjo pridobitev. Danes so v skupini znova dvajsetletni mladeniči, ki se družijo z dvema 80-letnikoma, s tremi 73-letniki in ostalimi. 58 let razlike mednajmlajšim in najstarejšim seveda ponuja neizmeren vir komičnih nesoglasij, ko pa iz naših grl zadoni pesem, se glasovi starih in mladih zlijejo v prijetno harmonijo.”

V dvajsetih letih so prepevali že marsikje in pred marsikom:Avstralijo so obiskali dvakrat - leta 1999 in 2004 - nastopali so po Italiji, v Avstriji in na Hrvaškem, pelipred najvišjimi evropskimi in svetovnimi ter slovenskimi političnimi predstavniki ...

Da toliko časa vztrajajo in z veseljem raziskujejo in ohranjajo domačo pesem, so hvaležni svojim prednikom: “Ohranili so nam in očitno v nas tudi ukoreninili starodavno izročilo. Če nam tega ne bi zapustili, bi lahko sicer danes prepevali druge pesmi, a prepričani smo, da naše petje ne bi bilo tako pristno in druženje tako iskreno,” menijo Hrušiški fanti, ki svoj jubilej dojemajo kot nadaljevanje tistega, kar so jim zapustili “vsi Miroti, Franeti, Pepoti, Lujzeti, Toneti in ostali pevci, ki so v Hrušici peli že davno pred nami. Njim in vsem materam in očetom, ki so peli in še pojejo s svojimi otroki, naj bosta ti dve plošči v spomin in zahvalo.”

Nina Volk, tudi sama ohranjevalka slovenske ljudske pesmi, je v knjižico, ki je priložena dvojni plošči, zapisala, da so Hrušiški fanti sinonim za žlahtno moško ljudsko petje in ena najbolj prepoznavnih in cenjenih zasedb, ki se posveča poustvarjanju slovenskega vokalnega izročila. Pojejo štiriglasno in ubrano.

Most med starim in novim

Njihova nova plošča - posneli so jo v studiu Hendrix na Radiu Koper - je drugačna od kaset, ki so ju izdali v preteklosti. Pa ne zgolj zaradi tega, ker so k sodelovanju povabili številna eminentna imena, ampak po besedah Nine Volk predvsem zato, ker so uspeli povezati izvorno s sodobnim, zgraditi lok med starim in mladim, med trpkim in radoživim: “S tem so presegli ustaljene vzorce poustvarjanja ljudskih pesmi in posegli v zakoreninjene predstave o tem, kaj je na tem področju dovoljeno. Priredbe so nevsiljive in spoštljive do vseh elementov ljudskega, poseben pečat pa izvedbam poleg gostov dajejo tudi slavljenci sami, saj v njih prvič na tak način izpostavljajo pevsko močne in prepričljive osebnosti iz svojih vrst.”

Da je nova plošča Hrušiških fantov dragocena prav zaradi sodobnih pristopov, a obenem tudi spoštljivega odnosa do tradicije, meni tudi Marino Kranjac, godec, raziskovalec istrske glasbene tradicije in vodja skupine Vruja: “Ob tem, da pojejo pesmi tako, kot so jih slišali iz ust starejših pevcev, se mi zdi izjemno dragoceno, da pesmi raziskujejo, jih zapisujejo in tudi tako ohranjajo dediščino svojega kraja.” MI

---