“A to je tudi Gal Gjurin napisal?!”

Gal in Severa Gjurin. Brat in sestra, pevka in kantavtor. Ona lastnica enega najpresunljivejših glasov pri nas, on multiinstrumentalist in avtor številnih domačih uspešnic, ki jih je v dvorani Sv. Frančiška Asiškega v ponedeljek zvečer prepevalo tudi navdušeno koprsko občinstvo. Festival Maja z biseri, ki je tokrat na koncertni ogrlici nanizal tretjega od štirih biserov, se vse bolj izkazuje za prepotrebnega na sicer ubornem obalnem koncertnem prizorišču.

 Foto: Maja Pertič Gombač
Foto: Maja Pertič Gombač

KOPER > Severa in Gal Gjurin sta koprski koncert začela umirjeno, s skladbo Svila in lan, med katero je Gal sestro spremljal le na akustični kitari. V akustiko slečene in precej predrugačene, ponekod celo melodično spremenjenje, so zazvenele tudi Najini gozdovi, Objemi me nežno, Spet je večer in Nekoč nekje. Dotlej še precej zadržana glasbenika sta na oder povabila še ostale spremljevalne člane - Miho Krakerja na polakustični kitari, Jeana Markiča na akustični in violinistko Nino Pečar -, spodbujena z odličnim odzivom občinstva, pa sta prvič odločneje nagovorila poslušalce. “Prosim za negativen aplavz za Ljubljano, ki nima take koncertne dvorani. Mi smo za decentralizacijo,” sta se pošalila glasbenika, ki sta med koncertom večkrat pohvalila prizorišče.

Sledila je čudovita Ledena, ena večjih uspešnic s plošče Med moškim in žensko, edine avtorske plošče zasedbe Olivija iz leta 2004 - pod skladbe in besedila se kajpada popisuje Gal Gjurin -, ki še dandanes ostaja eden najboljših albumov v zgodovini domače popularne glasbe. Ob skladbi Dva, ki ležita z Galove plošče Srce se je avtor spominjal njenega nastanka ob morju. Marsikatera je nastala ob ognju, kjer je bila vedno prisotna kitara, danes pa so, se je pošalil, telefoni: “Nekoč so v vrstah stali za novo ploščo Beatlov, danes pa za zadnji iphone.”

Na vrsto je prišla že zimzelena Kadar sva sama, prav tako iz obdobje Olivije, pa Mrak in še ena uspešnica - Kaj vse bi dal. Tako kot je bilo pri Severi mogoče začutiti vzdihljaje začudenja v dvorani vsakič, ko je razprla svoj čutni vokal, ki ga je z leti dodobra spoznala in ukrotila, da lahko čara z njim presunljive zvočne bisere, tako smo domala ob vsaki skladbi lahko slišali koga, ki je presenečeno ugotavljal: “A to je tudi Gal Gjurin napisal?!” Gjurin je namreč v dobrih desetih letih upravičeno pridobil status svojevrstnega kakovostnega ustvarjalca uspešnic, kar je dokazal tudi tokrat. Soudeležbo občinstva je terjala skladba v nekakšni gjurinovski afrikanščini, ki so jo poslušalci bolj ali manj uspešno, a navdušeno ponavljali. Uradni del je sklenila zgodovinska Telstar, v dodatku pa so glasbene želje naplavile aktualno Severino skladbo Ali je še kaj prostora tam na jugu, ki očitno ni bila predvidena, a so odlični glasbeniki po nekajminutnem zabavnem usklajevanju vseeno pričarali enega najganljivejših trenutkov. Ganotje je še podkrepila Kakor da se nič ni zgodilo, ki je izzvenela v očarljivi kitarski improvizaciji Gjurina in Krakerja, štafeto solza pa je nadaljevala popevka Mlade oči, prav tako glasbena želja iz občinstva.

Z znano Spet doma in najnovejšo Galovo Če jutri umrem, ki sklepa tudi še svežo ploščo Gal Gjurin in Temna godba, so si glasbeniki prislužili stoječe ovacije občinstva. Aplavz pa si zasluži tudi prireditelj, ki si je drznil v Koper pripeljati kakovostno domačo glasbo in to v dvorano, namenjeno zgolj poslušanju. Kajti vse redkeje je možno prisluhniti koncertu, kjer ne bi glasbe začinjal tudi hrup obiskovalcev, ki so se prišli predvsem družiti ob pivu, glasba pa je zgolj kulisa za vsakokratni klepet.

Zadnji majski biser bo Rudi Bučar, ki bo z Istrabendom predstavil ploščo Konc.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano