Župan Rojc zaradi cirkusa z volitvami na sodišče

Bistriško dogajanje ob volitvah v državni svet jeseni leta 2012 se je včeraj preselilo v sodno dvorano, župan Emil Rojc pa se je moral zagovarjati zaradi poskusa kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti, a odgovornosti za očitke ne priznava. Priznal je le, da je temu vprašanju morda posvetil premalo pozornosti, predvsem zaradi mnenja, ki ga ima še danes o državnem svetu. Hkrati pa je zatrdil, da ni nameraval nikomur kršiti nobene pravice.

Po še zadnjem posvetu na  občini sta župan Emil Rojc in njegov odvetnik Marko Zaman prikorakala na sodišče.  Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Po še zadnjem posvetu na občini sta župan Emil Rojc in njegov odvetnik Marko Zaman prikorakala na sodišče.  Foto: Tomaž Primožič/Fpa

ILIRSKA BISTRICA > Bistriški župan Emil Rojc (SD) je moral včeraj sesti na zatožno klop bistriškega okrajnega sodišča zaradi dogajanja pred volitvami za državni svet leta 2012. Takrat bistriška občina okrajni volilni komisiji ni pravočasno sporočila imen elektorjev in kandidatov za državne svetnike.

Župan Rojc je za 18. oktobra 2012 sicer sklical sejo občinskega sveta, na kateri bi morali potrjevati elektorje in kandidata za državnega svetnika, a jo je zaradi drugih obveznosti preložil. Tudi takratna podžupana Dušan Grbec (SDS) in Vojko Tomšič (Lista Vojko Tomšič), ki bi lahko vodila sejo, sta imela ravno tistega dne neodložljive obveznosti, čeprav je bil tudi Tomšič kandidat. O predlogih za kandidate dva dni pred tem ni odločala niti občinska komisija za volitve in imenovanja, ki ji je predsedoval Grbec. Tako so v Ilirski Bistrici zamudili rok, v katerem bi morali okrajni volilni komisiji poslati imena elektorjev in kandidata. Kandidat za državnega svetnika Zlatko Jenko in nepotrjeni kandidati za elektorje so se pritožili okrajni volilni komisiji v Postojni, ta pa je županu Rojcu naložila, da mora nemudoma sklicati sejo, izpeljati volitve elektorjev in evidentirati kandidate za državni svet.

Po izredni seji novi zapleti

Rojc je nato sklical izredno sejo, ki pa jo je vodila Zora Anuša Balazs (SD). Jenko je nazadnje postal kandidat za državnega svetnika, potrdili so tudi elektorje. Zapletov pa še ni bilo konec, saj sta se zaradi podaljšanja rokov pritožili tako Občina Ilirska Bistrica kot Občina Postojna. Vrhovno sodišče jima ni ugodilo, je pa ugodilo Tomšiču, ker ga niso uvrstili med kandidate za svetnika. Vrhovni sodniki so odločili, da postopek ni bil zakonit, volitve v državni svet pa so obšle Ilirsko Bistrico.

Dogajanje so po Jenkovi prijavi preverjali tudi kriminalisti, tožilstvo pa je proti županu Rojcu pred kratkim vložilo obtožni predlog; očita mu poskus kršitve enakopravnosti. Rojc naj bi kaznivo dejanje zagrešil, ker je sejo preklical, ni upošteval predlogov, ki so prispeli, ni poskrbel za izvedbo glasovanja in okrajni volilni komisiji ni preložil imen kandidatov za elektorje in državne svetnike, kandidata pa je prikrajšal za to, da bi bil izvoljen.

Rojčev zagovornik Marko Zaman je tožilstvu očital, da je obtožni predlog premalo konkretiziran. “Sploh ne pove, v čem naj bi bila kršena enakopravna obravnava, iz njega izhaja le, da je obdolženi z opustitvijo svojih dolžnosti kršil pravice vseh do izvolitve v državni svet,” je nanizal odvetnik. Po njegovem gre neenakopravnost iskati tudi v tem, da skupaj z županom nista obtožena še podžupana. Sodišču je predlagal, da obtožni predlog zavrže, sodnica Julija Kravanja pa mu je odgovorila, da bo o njegovem ugovoru odločila naknadno.

Župan zavrača očitke iz obtožbe

“Očitek, da sem vedel, komu naj bi bile kršene pravice, zavračam,” je v svoj bran dejal Rojc. Zatrdil je, da ob sklicu seje občinskega sveta ni bil seznanjen z imeni elektorjev in kandidatov. Opozoril je, da komisija za volitve in imenovanja kandidatur ni potrjevala, zavrnil je izgovore članov komisije, češ da so bili zavedeni, ko so točko umaknili z dnevnega reda. Zagotovil je, da je imel tistega dne sestanek na ministrstvu za okolje, ki je bil pomemben za bistriško oskrbo z vodo. Podžupana je prosil, da bi vodila sejo, a sta imela druge obveznosti. Takrat ni vedel, da bi lahko, kot to določa poslovnik, sejo občinskega sveta vodil tudi najstarejši svetnik.

Zatrdil je, da nihče ni mogel vnaprej vedeti, kako bodo glasovali elektorji. “To bi se lahko zgodilo le, če bi bile volitve vnaprej dogovorjene,” je poudaril Rojc in dodal, da se njegova stranka ni z nikomer dogovarjala za izvolitev, svojega kandidata niso imeli. Po volitvah v državni svet pa je bilo v javnosti slišati prav očitke o tem, da je šlo v ozadju za volilno kupčkanje. Državni svetnik iz te volilne enote je postal takratni postojnski župan Jernej Verbič.

“Sem največji oškodovanec”

Včeraj so na sodišču zaslišali tudi takratna podžupana Dušana Grbca in Vojka Tomšiča, ki sta potrdila, da sta imela 18. oktobra 2012 res neodložljive obveznosti. “Počutim se kot največji oškodovanec, saj nisem imel možnosti kandidirati niti na seji občinskega sveta,” je poudaril Tomšič in krivdo za dogajanje naprtil občinskemu svetniku Roku Jenku, ki ga je na izredni seji občinskega sveta izključil iz kandidacijskega postopka. Dodal je še, da sta vrhovno in ustavno sodišče potrdila, da so mu bile kršene pravice.

Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo v začetku februarja.

SIJAN PRETNAR


Najbolj brano