Zdravniku Ivanu Radanu očitajo sedem ubojev

Odpuščeni zdravnik ljubljanske nevrološke klinike Ivan Radan, ki naj bi skrajšal življenje več bolnikom, ostaja v priporu nadaljnjih 30 dni. Tako je po več urah zaslišanja odločila preiskovalna sodnica v Ljubljani. S tem je ugodila predlogu tožilstva, Radanov zagovornik pa je že napovedal pritožbo.

LJUBLJANA >Tožilstvo je za Ivana Radana zahtevalo pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. “V konkretni zadevi je bil izveden zelo obsežen, zahteven in temeljit kazenski postopek. Na podlagi tega je po mnenju tožilstva podan utemeljen sum več kaznivih dejanj obdolženemu,” je po zaslišanju Radana in pred odločitvijo sodnice povedala okrožna državna tožilka Katarina Bergant.

“Po zaslišanju obdolženca - njegov zagovor je trajal osem ur in je bil zelo izčrpen - sem vložila zahtevo za sodno preiskavo in predlagala pripor zaradi ponovitvene nevarnosti,” je dejala Bergantova.

Pripor zaradi ponovitvene nevarnosti in ker Radanu zdravniške licence niso odvzeli

Po odločitvi sodnice, ki je sledila njenemu predlogu, je tožilka dodala še, da je sodnica s tem potrdila tudi utemeljenost suma očitanih kaznivih dejanj. Glede uvedbe sodne preiskave pa še ni bilo odločeno, je povedala Bergantova.

“Sodnica je sprejela razloge tožilstva, da v primeru, da gre za najhujša kazniva dejanja zoper življenje, telo in zdravje, zadošča manjša verjetnost ponovitvene nevarnosti in pa dejstvo, da obtoženemu zdravniška licenca ni odvzeta. Zaradi tega mu je tudi omogočeno določeno izvrševanje kaznivih dejanj zoper zdravje ljudi,” je utemeljitev preiskovalne sodnice povzela tožilka.

Radanov odvetnik napoveduje pritožbo

Radanov odvetnik Milan Krstić je zahtevo tožilstva po priporu zaradi ponovitvene nevarnosti označil za skrajno neutemeljeno, saj da Radan nikjer ne dela kot zdravnik in v Sloveniji kot zdravnik niti ne more dobiti službe.

Po odločitvi sodnice pa je Krstič napovedal, da bo v 24 urah vložil pritožbo. “Pričakujemo, da bo ta sklep razveljavljen, če se to ne zgodi, pa je slovensko sodstvo potrebno resnega remonta,” je dodal.

Pritožba je po besedah tožilke pričakovana, kdaj bo o njej odločil senat sodišča, pa ni mogla napovedati. Je pa dejala, da tovrstni pritožbeni postopki običajno tečejo zelo hitro.

Kazenska ovadba zoper Radana

Odpuščenega zdravnika ljubljanske nevrološke klinike Radana ovadba torej bremeni, da naj bi več hudo bolnim hospitaliziranim bolnikom skrajšal življenje. Domnevno gre za več kot 20 kaznivih dejanj, tudi za sedem ubojev. Več kot deset fotografij umirajočih bolnikov so kriminalisti našli v Radanovem računalniku.

Na ljubljanski policijski upravi so potrdili, da so policisti podali kazensko ovadbo “za več kaznivih dejanj iz poglavij kaznivih dejanj zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper človekovo zdravje, zoper pravni promet in zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva.”

Neuradne informacije dodajajo, da naj bi kriminalistična preiskava potrdila, da si je zdravnik Radan sam predpisoval psihoaktivna zdravila. Vodstvo kliničnega centra pa potrjuje, da so bili Radanovi kolegi opozorjeni, da naj bi bil Radan zasvojen z narkotiki in da ima težave z odvisnostjo in je bil zato tudi premeščen; prej je delal na interni kliniki. Vendar večjih odstopanj pri porabi zdravil niso odkrili, zato ni znano, ali je pomirjevala in podobne snovi dobil v UKC ali kje drugje.

V preiskavi več kot 40 smrti

Informacija o domnevni nedovoljeni evtanaziji je pricurljala v javnost v začetku leta, kar naj bi se dogajalo na intenzivnem oddelku nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Izredni strokovni nadzor je ugotovil, da je Radan 83-letnemu neozdravljivo bolnemu bolniku verjetno res skrajšal življenje s kalijem, a materialnih dokazov ni, ker je bil preminuli upepeljen.

Do take ugotovitve so prišli nato še v nadzoru nad smrtjo še enega Radanovega bolnika. Za dodatne izredne strokovne nadzore pa se niso odločili, saj da se z ostalimi primeri ukvarja policija. Ta naj bi sicer preiskovala 40 smrti bolnikov, ki so umrli, ko jih je zdravil zdravnik Ivan Radan.

“Pričakovani epilog”

Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina je o ovadbi zoper Radana potrdil, da gre za pričakovani epilog, glede na informacije, ki so jih imeli. “Odrejen je strokovni nadzor. Verjetnost, da se bo ugotovila večja strokovna napaka, je vse večja,” dodaja.

Ker gre za zahtevno problematiko, bodo počakali na vse izsledke, nato pa ukrepali. Izsledke obljublja najkasneje čez mesec dni, saj zoper Radana potekajo postopki na prvi in drugi stopnji. Doslej je zbornica Radanu izrekla le javni opomin, licence mu ni odvzela.

“Ukrepali smo ustrezno”

Tako se je odzvalo vodstvo ljubljanskega kliničnega centru. Strokovni direktor Sergej Hojker meni, da so se v primeru Radana, ki naj bi skrajšal življenje sedmim bolnikom, odzvali pravočasno in ustrezno in sprožili niz postopkov. Radana so odpustili in razrešili predstojnico oddelka, kjer je bil zaposlen.

Doslej še nihče od svojcev tistih, ki naj bi jim Radan skrajšal življenje, ni vložil tožbe proti UKC. Tožbo pa sta sprožila Radan in Bojana Žvan zaradi razrešitve z mesta predstojnice oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijona nevrološki kliniki.

“Današnje informacije marsikaj spremenijo. Očitno je zgodba širša, kot je bilo sprva videti. S tem padejo tudi vsi Radanovi izgovori, češ da je šlo za provokacijo zaradi razmer na oddelku,” omenja pomočnica generalnega direktorja UKC za pravna vprašanja Meta Vesel Valentinčič. Tudi glede Žvanove meni, da se njena odgovornost z novimi informacijami še stopnjuje in da se bo izkazalo, da je UKC tudi pri Žvanovi pravilno ukrepal.

Na UKC zagotavljajo, da je obravnava bolnikov korektna in da so vsi bolniki varni. Glede odkritih nepravilnosti ob vpletenem Radanu pa ocenjujejo, da naj bi vsaj pri dveh primerih prišlo do napake v komunikaciji med sodelavci in nadrejenimi. Na dokumentih je bilo jasno predpisano, kako mora delo potekati. “Če bi se teh predpisov držali, do tega ne bi smelo priti,” meni Hojker.

Zakaj fotografije bolnikov?

Po besedah predstavnikov UKC se v medicini poslužujejo tudi fotografiranja bolnikov za raziskovalne namene in za spremljanje bolezni. V okviru dela Radana pa po doslej znanih podatkih ni šlo za raziskave.

Radanov odvetnik Krstić pa glede fotografiranja pravi, da to počne veliko zdravnikov, “da se spomnijo, za katerega človeka gre. Zato so tudi policisti lahko ugotovili, za katere ljudi gre, ker je zraven tudi popis bolezni.”

JA, STA

---