Zaradi nenavadne nesreče z gliserjem krajša kazen

Vrhovni sodniki so pred kratkim spremenili sodbo koprskega sodišča, s katero so Andreja Z. iz Strunjana obsodili zaradi nenavadne nesreče z gliserjem. Pred petimi leti je s svojim dvanajstmetrskim gliserjem nasedel na nasip sečoveljskih solin, v nesreči se je hudo poškodovala njegova partnerka. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo, vrhovni sodniki pa so mu kazen skrajšali.

KOPER, LJUBLJANA > Nesreča se je zgodila v začetku septembra leta 2010. Andrej Z. iz Strunjana se je z gliserjem s sidrišča vračal v portoroško marino in si pri plutju pomagal z GPS napravo. V kabini je bila tudi njegova partnerka, na premcu pa je stal prijatelj. Na sodišču je priznal, da je napačno sklepal o položaju gliserja. Prijatelj, ki je stal na premcu, je gledal, kam plujejo.

Partnerka se je hudo poškodovala

Sklepali so, da jih od marine loči še slaba minuta - prepluti so morali le 800 metrov. Nato pa so trčili v zid sečoveljskih solin. Njegova partnerka se je pri tem hudo poškodovala. Utrpela je zlom ledvenega vretenca hrbtenice, zvin vratnega dela hrbtenice, pretres možganov in rano na bradi. Najprej je mislil, da so povozili bojo, nato pa ga je vrglo na komandne ročice, čoln pa je pospešil po nasipu navzgor.

Tožilstvo je Andreju Z. očitalo kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa. Izvedenec je izračunal, da je vozil od enajst do 16 vozlov (od 20 do 29 kilometrov na uro), kar pomeni, da je glisiral. Prav tako naj bi proti vhodu v marino plul po napačni strani, po izredno plitkih vodah. Tožilstvo mu je očitalo tudi, da je glisiral preblizu obale. Obtoženi pa je zanikal, da bi glisiral, vztrajal je, da ni vozil hitreje od osmih vozlov. Povedal je še, da tiste noči lune ni bilo, zid pa je bil slabo viden.

Zanikal je, da bi s čolnom glisiral

Tožilka je vztrajala pri obtožbi in sodišču predlagala, da ga obsodi na pogojno kazen. Sodnica Tatjana Pavlovec mu je nato prisodila pol leta zapora z dveletno preizkusno dobo. Ugotovila je, da je vozil v ozkem 200-metrskem pasu in glisiral s hitrostjo od enajst do 16 vozlov. V slabi vidljivosti se ne bi smel zanašati na GPS napravo, pač pa bi moral uporabljati navtične karte, je opozorila sodnica, ki mu je izrekla tudi polletno prepoved vožnje plovila. Višje sodišče je lani spomladi sodbo potrdilo, zagovornik obtoženega, ki je v zaključnih besedah poudaril, da ni dovolj dokazov za obsodilno sodbo, pa je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in vrhovnim sodnikom predlagal, da Andreja Z. oprostijo obtožbe. Z zahtevo za varstvo zakonitosti je delno uspel.

Koprsko sodišče je pri sodbi upoštevalo kazenski in pomorski zakonik, ki določa, da morajo čolni, ki glisirajo, pluti najmanj 250 metrov od obale. Vrhovni sodniki so se pri odločanju poglobili tudi v definicijo ladijskega prometa. Po jezikovni razlagi je ladijski promet le promet ladij, ne pa tudi drugih plovil. Vrhovni sodniki so presodili, da sta tako okrožno kot višje sodišče ladijski promet šteli preširoko (kot ladijski promet sta šteli promet vseh plovil, tudi čolnov) in kršili načelo zakonitosti v kazenskem pravu.

Andreja Z. sta obsodili zaradi kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, vrhovni sodniki pa spremenili pravno kvalifikacijo in Andreja Z. obsodili zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki naj bi jo povzročil zaradi malomarnosti. Namesto pol leta zapora so ga obsodili na štiri mesece zapora, preizkusna doba pa je ostala enaka, torej dve leti. Ker je obramba z zahtevo za varstvo zakonitosti delno uspela, mu sodišče ni naložilo plačila sodne takse. SIJAN PRETNAR

---