Zaradi krvavega obračuna z nožem znova na sodišče

Na okrožnem sodišču v Novi Gorici bodo morali ponoviti sojenje Juretu M., ki mu je tožilstvo v obtožbi očitalo kaznivo dejanje uboja na mah. Okrožna sodnica je obtoženemu zaradi kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe določila obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti. Višji sodniki so pred dnevi ugodili pritožbi državnega tožilstva in sodbo razveljavili.

NOVA GORICA > Jure M., 23-letni Novogoričan, bo moral že v kratkem znova sesti na zatožno klop novogoriškega okrožnega sodišča. Sodišče je že določilo datum novega sojenja, začelo se bo 1. marca.

Tragedija, ki je za vedno spremenila življenje več ljudem, se je zgodila avgusta leta 2014. Takrat je Jure M. za nebotičnikom v Novi Gorici po prepiru zaradi dolga z nožem zabodel 33-letnega Roberta A. Poškodbe so bile tako hude, da je zabodeni čez dobro uro umrl v šempetrski bolnišnici. Obtoženi Novogoričan je v svojem zagovoru opisal, kaj se je dogajalo za nebotičnikom tistega usodnega dne. Povedal je, da ga je Robert A. davil, on pa je v obrambi z nožem zamahnil proti njemu. Zabodel ga je v prsni koš in mu poškodoval aorto. Ko je videl, kaj je storil, je takoj poklical reševalce in ga oživljal.

Državno tožilstvo je proti mlademu Novogoričanu vložilo obtožbo zaradi uboja na mah. Sodišče je zaslišalo več prič, izvedenca medicinske stroke ter kliničnega psihologa, ki je pojasnil, da je Jure M. svojega ravnanja na parkirišču za nebotičnikom med prerivanjem z Robertom A. ni imel v oblasti. Iz njegovega izvedenskega mnenja izhaja, da je obtoženi kaznivo dejanje uboja na mah v prekoračenem silobranu storil v stanju neprištevnosti.

Državna tožilka je že pred koncem sojenja sodišču predlagala, da Juretu M. izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Vztrajala pa je, da sodišče postavi izvedenca psihiatrične stroke. Vendar je sodnica nato svojo odločitev oprla na izvedensko mnenje kliničnega psihologa. Juretu M. je izrekla varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ker naj bi kaznivo dejanje storil v stanju neprištevnosti. Psihiatrično zdravljenje bi lahko trajalo največ dve leti. Sodnica je spremenila tudi kvalifikacijo kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil obtoženi, iz uboja na mah v posebno hudo telesno poškodbo.

Na takšen sklep se je pritožila državna tožilka, in sicer zaradi kršitve kazenskega zakona in določb kazenskega postopka, pa tudi zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ponovno je opozorila, da sodišče ni ugodilo njenemu predlogu, da obtoženega pregleda izvedenec psihiatrične stroke.

Senat višjih sodnikov je pritožbi ugodil. Strinjali so se, da bi moralo sodišče postaviti izvedenca psihiatrične stroke, ki bi lahko ugotovil, ali je bil obtoženi ob storitvi kaznivega dejanja neprišteven. Takšno mnenje je nujno tudi pri odločanju o primernosti obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Višji sodniki so ugotovili tudi, da po spremenjeni kvalifikaciji kaznivega dejanja v posebno hudo telesno poškodbo tudi ni pogojev za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. Ker je senat višjih sodnikov sklep razveljavil že zaradi omenjene kršitve, se ni spuščal v spremembo kvalifikacije kaznivega dejanja.

“Ker je umrl mlad fant, je prav, da sodišče vsestransko razišče vse okoliščine primera, v katerem je prišlo do kaznivega dejanja, tudi glede tega, v kakšnem stanju je bil obtoženi,” pred začetkom ponovnega sojenja ugotavlja odvetnik Bruno Krivec, ki zagovarja obtoženega Novogoričana.

SIJAN PRETNAR

---