Zapor za člane združbe in pomočnike

Skoraj leto dni po začetku sojenja domnevnim članom preprodajalske združbe, ki je s Kosova tihotapila večje količine heroina in konoplje, je petčlanski kazenski senat obsodil peterico obtoženih. Domnevni desni roki vodje združbe je prisodil sedem let in šest mesecev zapora, toliko kot vodji združbe, ki je marca priznal krivdo. Zaporne kazni je senat prisodil tudi soobtoženim.

KOPER >V ponedeljek popoldne so razglasitev sodbe v imenu ljudstva poslušali 44-letni Izet Zmajli, državljan Kosova, ki je živel na Vrhniki, 32-letni Valter Šmid in njegova štiri leta starejša žena Ana Šmid ter Goran Čeru in Zoran Mujsić, oba iz Ljubljane. Zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami je Zmajlija senat obsodil na sedem let in pol zapora ter 12.000 evrov denarne kazni, Valterja Šmida na dve leti in šest mesecev zapora ter na 12.000 evrov denarne kazni, njegovo ženo Ano na leto zapora in 8000 evrov denarne kazni, Musiću, ki je v dveh primerih prodal manjše količine kokaina, na šest mesecev zapora in tisoč evrov denarne kazni, Čeruja pa na štiri leta zapora in tisoč evrov denarne kazni.

Senat preklical pogojne obsodbe

A če bo takšna sodba postala pravnomočna, bosta morala Šmid in Čeru za zapahi preživeti še več let, saj je senat obema preklical pogojni obsodbi. Šmidu je senat preklical tri pogojne obsodbe (zaradi napada na pooblaščeno uradno osebo in poškodovanje tuje stvari, nasilništva, posilstva in ponarejanja listin) ter mu izrekel sedem let in dva meseca enotne zaporne kazni. Čeruju pa je preklical pogojno obsodbo zaradi prepovedanega prehajanja meje in mu izrekel pet let in devet mesecev zapora. Od peterice je v priporu le Zmajli, ki naj bi bil desna roka vodje združbe Arsima Ametaja. Senat mu je pripor podaljšal do pravnomočnosti sodbe.

39-letni Ahmetaj, prav tako državljan Kosova, ki je živel na Vrhniki, je krivdo marca letos priznal, sodišče mu je prisodilo sedem let in pol zapora in tri tisoč evrov denarne kazni. Krivdo je priznal tudi 40-letni državljan Kosova Naim Nrecaj, ki so ga v Avstriji prijeli z osmimi kilogrami konoplje in obsodili na 19 mesecev zapora. Po prestani kazni pa ga je obsodilo še koprsko sodišče, ker naj bi poleg tega, da je sam prevažal drogo, priskrbel avto in se za prevoz droge dogovoril s kurirjema, ki so ju v Švici prijeli z 1,6 kilograma heroina.

Pred dnevi je sodišče na pet let zapora obsodilo Šempetrca Iztoka Komparo, Dritona Bajraktarija, oba naj bi sodelovala z združbo, pa oprostilo. Na zatožno klop je že sedel tudi 68-letni Jožef Mermolja iz okolice Nove Gorice, ki naj bi dvakrat s Kosova pripeljal konopljo, a je zaradi zdravstvenih težav sodišče postopek proti njemu izločilo.

Desna roka vodje združbe

Specializirano državno tožilstvo je obtožbo za Izeta Zmajlija po končanem dokaznem postopku nekoliko skrajšalo, a je v zaključnih besedah vztrajalo, da je bil desna roka vodje združbe in ne le njegov voznik. Glede na dokaze, prisluhe pogovorom (tudi v njegovem BMW-ju) in tajno opazovanje naj bi sodeloval na srečanjih z dobavitelji prepovedane droge, naročniki, pa tudi s prevozniki. Zmajli naj bi z Ahmetajem sodeloval pri nakupih, organizaciji in prodaji prepovedane droge. Pri čemer pa je bil po oceni tožilstva zelo vztrajen, saj se z Ahmetajem nista ustavila niti, ko so policisti v različnih državah aretirali več kurirjev.

Zmajli je v svojem zagovoru vse očitke tožilstva zanikal in dejal celo, da je Ahmetaju prijateljsko svetoval, naj ne ponavlja napak. Tožilstvo je sodišču predlagalo, da Zmajliju prisodi osem let zapora.

Zagovorniki za oprostilno sodbo

Njegov zagovornik Bojan Pečnik je v zaključni besedi opozoril na procesne kršitve. Med drugim je dejal, da je senat predloge obrambe (denimo za izločitev nezakonito pridobljenih dokazov) večkrat zavrnil “z levo roko”. Procesnim kršitvam se bo podrobno posvetil v pritožbi, v zaključni besedi pa se je ustavil pri vseh očitkih iz obtožbe in sklenil, da za nobenega ni dokazov o krivdi njegovega klienta. Zato je senatu predlagal, da ga oprosti in nemudoma izpusti iz pripora.

Tudi drugi zagovorniki so menili, da v sodnem spisu ni dovolj dokazov za obsodbo obtoženih. Odvetnik Peter Žnidaršič, ki je zagovarjal Valterja Šmida, je med drugim koordinatorju kriminalistične preiskave, ki so ga med sojenjem večkrat zaslišali, očital, da ni govoril resnice. Glede očitkov na račun Valterja Šmida, ki naj bi po obtožbi s Kosova v Slovenijo (skupaj z ženo) pripeljal nekaj več kot 500 gramov heroina in 2,5 kilograma konoplje, pa je dejal, da ni nobenega konkretnega dokaza o tem.

Tudi odvetnik Roman Sevšek, ki je zagovarjal Gorana Čeruja, je senatu predlagal, da njegovega klienta oprosti, saj je prepričan, da tožilstvu ni uspelo dokazati naklepa. Čeru naj bi se z vodjo združbe dogovarjal, da bo priskrbel kurirja za prevoz droge s Kosova. Z enim se je že vse zmenil, a se je ta nato ustrašil in premislil.

Člani združbe, ki jo je vodil Arsim Ahmetaj, pomagal pa mu je Izet Zmajli, so od januarja do julija leta 2014 na Kosovu nabavili večje količine heroina in konoplje in nato drogo prek Slovenije pretihotapili v Avstrijo, Nemčijo in Švico. Januarja lani so v Švici dvema kurirjema zasegli 1,4 kilograma heroina, februarja je v Avstriji padel kurir s 6,5 kilograma konoplje. Marca so prevoznika s 16,4 kilograma konoplje prijeli na mejnem prehodu Ilok med Srbijo in Hrvaško. Marca naj bi na Kosovu kurir prevzel deset kilogramov konoplje, a so kupca v Nemčiji prijeli. V začetku aprila lani sta kurirja na Kosovu prevzela pol kilograma heroina in dobra dva kilograma konoplje, drogo so prodali kupcem v Avstriji. Aprila je s Kosova v Nemčijo romalo tudi 13 kilogramov konoplje. Konopljo naj bi nato še dvakrat nabavili na Kosovu, a so drugič kurirja s 16 kilogrami na mejnem prehodu Slovenska vas aretirali. Sredi junija lani pa so v Avstriji prijeli kurirja, ki je prevažal slabih osem kilogramov heroina. Po aretacijah so deset kilogramov konoplje zasegli še na domu Arsima Ahmetaja na Kosovu.

Zlorab ni bilo

Sodnica Orjana Trunkl je v kratki obrazložitvi sodbe pojasnila, da so po presoji senata obtoženim dokazali vsa kazniva dejanja iz obtožbe, le za Zmajliju je ugotovil, da pri enem od dejanj ni sodeloval z Ahmetajem. Odgovorila je tudi na očitke obrambe o domnevni nezakonitosti nekaterih dokazov, ki so jih kriminalisti pridobili s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. O tem je sodišče odločalo že ob predobravnavnih narokih, med sojenjem pa so znova pretehtali predloge obrambe in ugotovili, da so bili vsi postopki zakoniti in da ni bilo nobenih zlorab.

So pa bili zlasti prisluhi iz avtomobila zelo obremenjujoči za nekatere obtožene, je dodala sodnica Trunklova. Zmajli se po telefonu skorajda ni pogovarjal, zato so kriminalisti dobili dovoljenje za prisluhe v prostoru. Senat je še ocenil, da je kriminalna združba delala z velikimi količinami, kar potrjujejo tudi zasegi droge v tujini. Sodba še ni pravnomočna.

SIJAN PRETNAR

---