Spis v zadevi Patria že v rokah nove sodnice

“Slavimo zmago v bitki, vendar bo pot še dolga,” je popoldne na zborovanju svojih podpornikov razmišljal Janez Janša. Kot že skoraj leto dni je zbor potekal pred ljubljansko sodno palačo, kjer bi po Janševi oceni že moral kdo odstopiti. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša razlogov za svoj odstop ne vidi. Okrajno sodišče je zadevo Patria že odstopilo novi sodnici Tanji Lombar Jenko, ki bo zdaj sama odločila, ali bo primer zastaral avgusta ali čez dve leti.

Janez Janša z medijskim poročanjem o zadevi Patria ni bil 
zadovoljen. Po njegovem mnenju je bila javnost bolje obveščena o zaprtem sojenju v zadevi JBTZ leta 1988 kot o 
javnem sojenju v demokratični državi več kot dvajset let 
pozneje. Foto: STA
Janez Janša z medijskim poročanjem o zadevi Patria ni bil zadovoljen. Po njegovem mnenju je bila javnost bolje obveščena o zaprtem sojenju v zadevi JBTZ leta 1988 kot o javnem sojenju v demokratični državi več kot dvajset let pozneje. Foto: STA

LJUBLJANA > “Včeraj sem verjel, da bo danes mogoče začetek neke nove dobe; da se bomo seznanili z nekaterimi odstopi, z napovedjo vlade, da bo po sodbi ustavnega sodišča začela resen premislek in resne reforme v sodstvu, in da se bomo vsi na slovenski ravni zazrli v prihodnost in poskušali popraviti škodo, ki je nastala,” je na shodu, ki se ga je udeležilo kakih 2000 ljudi, dejal Janez Janša. In nadaljeval: “Današnje reakcije so pokazale, da bo treba na to še nekaj časa počakati, a verjamem, da tisti, ki so se v tem procesu najbolj kompromitirali, na teh mestih ne bodo več dolgo, kajti tudi stricem iz ozadja s tem povzročajo škodo.”

Janša kritičen do medijev

Ob kritikah sodnega sistema, ki da je “gnil” in “namesto pravice producira krivico”, je Janša precej težkih besed namenil tudi medijem. Medijsko poročanje o sojenju v zadevi Patria po njegovih ocenah večinoma ni bilo korektno. Javnost je bila po njegovem bolje obveščena o zaprtem sojenju v zadevi JBTZ leta 1988 kot o javnem sojenju v demokratični državi več kot dvajset let pozneje. Šele v sodbi ustavnega sodišča pa je videla, za kakšno farso je šlo. “Problem je, da ljudje ne poznajo resnice,” je prepričan Janša.

Na shodu sta zbrane nagovorila tudi brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič. Oba sta Dob zapustila v četrtek. Cilj je uničiti Janšo, cena pa ni pomembna, četudi to pomeni uničenje Črnkoviča in njegove žene ter podjetja Rotis, je dejal Črnkovič. Krkovič pa je odločitev ustavnega sodišča komentiral z besedami: “V včerajšnji razsodbi vidim majhen korak za pravosodje, a velik za slovenstvo in Slovenijo.”

Udeleženci shoda so bili sicer veselo razpoloženi, a nikakor pomirjeni s stvarnostjo. Glasno so zahtevali zlasti odstop predsednik vrhovnega sodišča Branka Masleše.

Vrhovno sodišče kritično do ustavnega

Na sodbo ustavnega se je odzvalo tudi vrhovno sodišče, vendar le prek svojega tiskovnega predstavnika Gregorja Strojina, ki je povedal, da je Masleša zaseden z nujnejšimi obveznostmi. V izjavi, ki jo je prebral Strojin, pa so na vrhovnem sodišču vseeno jasno sporočili, da Masleša, za katerega so ustavni sodniki ocenili, da je kršil načelo videza nepristranskosti, ne namerava odstopiti.

Ustavno sodišče je izhajalo “zgolj iz povzemanja stališč strank v postopku,” s svojo odločitvijo pa pod vprašaj postavilo možnost sistemskega zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v vseh drugih postopkih, opozarjajo na vrhovnem sodišču. Sodba ustavnih sodnikov po njihovem odpira mnoga strokovna vprašanja. “Nova doktrina ustavnega sodišča v zvezi s kršitvijo načela zakonitosti bo v prihodnosti prav gotovo bistveno vplivala na pregonljivost korupcijskih kaznivih dejanj ter terja poglobljeno strokovno razpravo,” je prebral Strojin.

Preseneča jih tudi, da ustavno sodišče ni samo dokončno odločilo v zadevi in da se ni opredelilo do vseh ugovorov pritožnikov; opredeljevalo se je le do načela zakonitosti in videza nepristranskosti. “Tako je teoretično še vedno odprta možnost, da se zadeva vrne na ustavno sodišče, to pa nato ugotovi drugo kršitev človekovih pravic, ki bi utegnila hipotetično obstajati že sedaj,” opozarjajo na vrhovnem sodišču.

Ustavno sodišče odločalo brez sodnega spisa

Okrajno sodišče v Ljubljani je zadevo Patria že zjutraj odstopilo v reševanje novi sodnici Tanji Lombar Jenko. Ta bo zdaj sama odločila, ali bo upoštevala zastaralni rok iz prejšnjega kazenskega zakonika, ko zadeva zastara deset let po domnevni storitvi kaznivega dejanja, ali iz sedaj veljavnega zakonika, ko zastaralni rok poteče dve leti po razveljavitvi sodbe. Predsednica okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk sicer opozarja, da je spis dolg 22.000 strani in da se mora sodnica pred razpisom sojenja seznaniti z gradivom, zato Pavlič Pivkova ne more napovedati, kdaj se bo sojenje začelo in koliko časa bo trajalo. “Ustavno sodišče je, denimo, o zadevi odločalo skoraj 150 dni, pa čeprav brez spisa, torej brez tega, da bi se morali prebiti čez 22.000 strani dokumentacije.”

Ustavno sodišče od okrajnega ni zahtevalo spisa o zadevi Patria in je torej odločalo na podlagi ustavnih pritožb, sklepa Pavlič Pivkova.

JANA KREBELJ


Najbolj brano