Matoz vložil dopolnitev zaradi “pristranskega” sojenja Janši

Zagovornik predsednika SDS Janeza Janše Franci Matoz je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je v soboto na sodišče vložil dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Patria. Dopolnitev se po njegovih navedbah nanaša na kršenje ustavne pravice do nepristranskega sojenja Janši v tej zadevi.

Po podatkih finančno računovodske službe Okrajnega sodišča v Ljubljani je odvetniška družba Matoz danes sodišču nakazala 37.000 evrov Foto: STA
Po podatkih finančno računovodske službe Okrajnega sodišča v Ljubljani je odvetniška družba Matoz danes sodišču nakazala 37.000 evrov Foto: STA

LJUBLJANA > Takšno kršitev po Matozovih besedah očitajo sodiščem na vseh treh stopnjah - okrajnemu, višjemu in vrhovnemu. Dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je podal sedaj, ker se v tem času ni razjasnilo, ali bo predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša izločen iz postopka v zadevi Patria.

Po podatkih finančno računovodske službe Okrajnega sodišča v Ljubljani je odvetniška družba Matoz danes sodišču nakazala 37.000 evrov, kolikor znaša denarna kazen za obsojenega v zadevi Patria Janeza Janšo. Obsojeni Ivan Črnkovič pa je nakazal 5268,96 evra, so sporočili s sodišča. Drugih plačil doslej niso prejeli. Danes se namreč izteka trimesečni rok, v katerem morajo obsojeni v zadevi Patria - predsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Črnkovič - poravnati denarne kazni. Vsi trije morajo skladno s sodbo plačati po 37.000 evrov kazni. Obsojeni bodo morali plačati tudi stroške kazenskega postopka s sodnimi taksami. Po poročanju Dnevnika skupni stroški kazenskega postopka, ki predstavljajo stroške za tolmače in priče, znašajo 25.736 evrov. Tako bi moral vsak obsojenec poravnati nekaj več kot 5000 evrov. Obtoženi Jože Zagožen je med sojenjem umrl, Walter Wolf pa je v Kanadi. Na okrajnem sodišču so za Dnevnik pojasnili, da sta Janša in Krkovič zoper sklep o stroških vložila pritožbi, o katerih mora odločiti višje sodišče. Za Črnkoviča pa so stroški sojenja znašali 5268 evrov in jih je očitno že poravnal. Tem stroškom je treba prišteti še (nepravnomočne) stroške za vročanje sodnih pisanj: za Janšo znašajo 583 evrov, za Krkoviča 455 evrov, za Črnkoviča pa 121 evrov, je poročal Dnevnik. Poleg tega morajo obsojeni plačati še sodne takse, ki za postopek na prvi stopnji znaša 595 evrov, za postopek na drugi stopnji pa 892 evrov.

Matoz je na novinarski konferenci Obora 2014 tudi pojasnil, da je ustavno sodišče v odločitvi glede pritožbe Janše na sodbo v zadevi Patria zapisalo, da je treba vse morebitne kršitve človekovih pravic utemeljevati pred vrhovnim sodiščem.

Matoz danes ni želel komentirati, ali je Janša zaprosil za izhod iz zapora za petek, da bi se lahko udeležil ustanovne seje DZ.

Matoz je tudi spomnil na govor Masleše na dnevih slovenskega sodstva, v katerem je po Matozovem mnenju izrazil negativen odnos do Janše. Omenjeni govor je Matoz navajal tudi v zahtevi za izločitev Masleše iz postopka v zadevi Patria. Občna seja, na kateri bi morali vrhovni sodniki odločati o morebitni izločitvi Masleše, je bila 18. julija, a so bili zaradi vnaprej napovedanih odsotnosti nesklepčni. Nova občna seja še ni bila sklicana, so potrdili na vrhovnem sodišču.

Matoz pravi, da dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti ne bo povzročila nobenega zastoja v postopku, saj da se lahko prebere v eni uri. Tako pričakuje, da bo vrhovno sodišče končno odločilo o prekinitvi prestajanja zaporne kazni Janši.

Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc pa je pojasnil, da so na vrhovno sodišče podali prvi paket zahtev za pridobitev informacij javnega značaja. Zahtevajo namreč imena in priimke sodnikov in sodnic, ki so po raziskavi pravnika Lovra Šturma v svojem delovanju kršili ustavo. Primc upa, da bodo imena dobili v najkrajšem možnem času.

Odbor bo nadaljeval s prižiganjem sveč pred sodno palačo, v petek, ko bo ustanovna seja DZ, pa bodo imeli shod pred DZ. Primc od DZ pričakuje, da Janši ne bo odvzel mandata glede na to, da mu je mandat podelilo ljudstvo. To bi bilo po Primčevih besedah "izjemno slabo za slovensko pravno državo in bi še poslabšalo razmere z demokracijo".

STA


Najbolj brano