Za smrt pešca povzročitelju leto in pol vikend zapora

Kranjsko okrožno sodišče je 31-letnega Jeseničana Bjorna Krašovca danes obsodilo na leto in pol vikend zapora zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zapustitve poškodovanca brez pomoči. Ta je zaradi posledic prometne nesreče umrl, njegovi starši pa so ogorčeni nad nizko kaznijo in delom organov pregona.

KRANJ, JESENICE > Krašovec je s tožilstvom septembra lani sklenil sporazum o priznanju krivde, da je 31. avgusta 2014 ponoči med železniško postajo in jeseniškim sodiščem trčil v pešca na pločniku ter po trčenju odpeljal naprej. Med obtoženim in tožilstvom je bila dogovorjena kazen v višini leta in pol zapora, ki se izvrši tako, da obdolženec v tem času še naprej dela in živi doma, konce tedna pa preživlja v zaporu.

Obdolženi je po povzročitvi nesreče pobegnil

Kot je pojasnil tožilec Tilen Demšar, so pri izbiri kazni upoštevali, da je obdolženi po povzročitvi nesreče pobegnil in da je zaradi njegovega dejanja umrl 24-letni Uroš Struna. Krašovec se je kasneje sam javil policiji in priznal kazniva dejanja. Doslej je bil nekaznovan, je zaposlen in skrbi za dva mladoletna otroka, zato so se dogovorili za prestajanje kazni le med koncem tedna.

Sodnica Marjeta Dvornik je ugotovila, da je sporazum o priznanju krivde sestavljen v skladu z zakonom, zato ga je sprejela. Kljub temu je po predobravnavnem naroku izvedla tudi narok za izrek kazenske sankcije in potrdila višino dogovorjene zaporne kazni ter način njenega prestajanja, prav tako pa tudi stransko kazen prepovedni vožnje avtomobila za leto dni.

Ni pa sodnica odločala o plačilu odškodnine svojcem umrlega, ki so se prav tako udeležili današnjega naroka na sodišču. Sodnica je oškodovance s premoženjsko-pravnimi zahtevki napotila na pravdo. Starša pokojnega zahtevata vsak po 25.000 evrov odškodnine za izgubo sina, sestri pa po 20.000 evrov zaradi izgube brata.

Kot je pojasnila sodnica, v kazenskem spisu ni bilo dokazov, ki bi kazali na drugačno kvalifikacijo kaznivega dejanja. Za nevarno vožnjo v cestnem prometu veljajo namreč prekoračitev hitrosti za več kot 30 kilometrov na uro, posebno predrzna in brezobzirna vožnja ali vožnja pod vplivom alkohola. Če bi kazalo na takšno vožnjo obtoženega, potem bi se postavilo vprašanje upravičenosti sklenjenega sporazuma.

Družina umrlega je medtem prepričana, da je bila izrečena kazen premila. "To je sramota za sodišče in tožilstvo, ki delajo za povzročitelja in ne žrtve. Življenje otroka je zgleda vredno samo toliko. Sodišče s tem sporoča, da lahko ljudje delajo kar hočejo, povozijo človeka na pločniku, pa niso kaznovani," je dejala mama umrlega Stanka Struna.

Ocenila je, da organi pregona niso opravili svojega dela in je da je bil proces samo farsa ter da za tem stoji vplivna družina obdolženega. Odvetnica Vlasta Petrucci iz odvetniške družbe Čeferin je pojasnila, da še ni imela primera, da bi se obravnava prometne nesreče s smrtnim izidom zaključila brez imenovanja izvedenca cestnoprometne stroke.

Svojci umrlega nimajo pravice zahtevati revizije postopka

Izvedenec bi na podlagi sledov na kraju nesreče in očividcev ugotovil, kakšen je bil vzrok za nesrečo. "Konkretno v tem primeru mislim na hitrost voznika," je pojasnila in dodala, da bi bila od tega potem odvisna kvalifikacija kaznivega dejanja in posledično zagrožena kazen ter olajševalne okoliščine ob priznanju krivde.

Svojci umrlega nimajo pravice zahtevati revizije postopka. Zato so se odločili, da se bodo lotili zbiranja podpisov za spremembo zakona. "Vse pozivam, naj se nam pridružijo, da skušamo spremeniti stvari in narediti zakon, ki bo takšne ljudi spravil s cest, da nam ne bodo več morili naših otrok," je dejala mama umrlega.

STA

---