Za skoraj devet ton varnejši

Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je lani v 477 akcijah odstranila 8,7 tone eksplozivnih ostankov minulih vojn, veliko večino na Primorskem. “Še vedno velja enako,” pravi vodja enote Darko Zonjič, “kdor najde staro bombo, granato ali kaj podobnega, naj takoj pokliče 112 in naj se teh reči ne dotika.”

NOVA GORICA > “Število najdenih sredstev je približno vsako leto enako, zdaj se nekoliko zmanjšuje. Je bilo pa lani bistveno več takšnih najdb, ki jih nismo mogli odpeljati, ampak so bile tako nevarne, da smo jih morali uničiti na kraju samem. V primerjavi s predlani je bilo lani dvakrat več takih posredovanj,” je povedal poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič.

Na kraju najdbe so tako v 25 akcijah uničili kar 93 granat, bomb in drugih nevarnih vojnih ostankov, skupno težkih 965 kilogramov. Sicer pa je 32 članov državne enote lani posredovalo kar 477-krat in ob tem odstranilo 8789 kilogramov nevarnih ostankov. Večinoma je šlo za topovske granate, minometne mine, ročne bombe, strelivo in drugo. Čeprav so najdbe v naravi ležale najmanj 50 let, veliko pa tudi več kot sto let, so še vedno zelo nevarne. Kar niso uničili na kraju, so odpeljali na poligon in tam lani trikrat uničili več ostankov skupaj.

Posebnost lanskega leta je šest letalskih bomb, težkih od 250 do 500 kilogramov. Tri so v Mariboru potegnili iz Drave, največje zanimanje javnosti pa je požela 245-kilogramska ameriška bomba, ki je ležala sredi Piranskega zaliva. Ta je odgovornim povzročala veliko skrbi že poleti 2014, ko bi jo skoraj razstrelili na morskem dnu. Zaradi slabega vremena so akcijo prekinili in jo pustili v morju do lanskega marca. Takrat so ugotovili, da sploh ni tako nevarna, kot so predvidevali, in jo preprosto dvignili z dna.

Državno enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi sestavlja 32 posebej izurjenih in izšolanih članov civilne zaščite, sicer pa prostovoljcev. Odstranjevanje nevarnih ostankov vojn ni njihov poklic, ampak le prostovoljna dejavnost. Od skupno 477 lanskih posredovanj so jih člani enote na severnem Primorskem opravili kar 252, torej več kot polovico.

Poročanje o tej bombi je v Podlipoglavu pri Ljubljani spodbudilo domačina, da je povedal, da sta dve takšni bombi ob koncu druge svetovne vojne z dedkom zakopala pri hiši.

Ena zahtevnejših akcij je bilo tudi uničenje 24 nevarnih ostankov na pobočju Krna, na višini 2244 metrov, in uničenje 27 kosov ob čistilni akciji pri Kostanjevici na Krasu.

Predlani so ob reševanju ameriške bombe na dnu Piranskega zaliva sodelovali tudi avstrijski pirotehniki, lani pa so naši odšli v goste na avstrijsko Koroško, kjer so sodelovali pri dvigovanju bomb iz enega od koroških jezer. “Veselje je bilo gledati, kako so bili naši fantje enakovredni njihovim strokovnjakom, tudi vodili so nekaj akcij,” je povedal Zonjič.

DANIJEL CEK

---