Za korupcijska dejanja predvidene višje kazni
Novela kazenskega zakonika, ki jo bodo v parlamentu sprejemali po rednem postopku, je trenutno v javni obravnavi. Obetajo se strožje kazni za korupcijska kazniva dejanja, ki jih bodo po novem obravnavali na okrožnih in ne več na okrajnih sodiščih. Med novostmi je, na primer, tudi kriminalizacija zalezovanja.
Trenutna opredelitev ne omogoča pregona zalezovalcev, če niso v bližnjem oziroma sorodstvenem razmerju z žrtvijo.
LJUBLJANA
> Po obsežnem svežnju pravosodne zakonodaje, ki jo je parlament pred kratkim sprejel po skrajšanem postopku, je zdaj na vrsti še novela kazenskega zakonika. To bodo sprejemali po rednem postopku, prinaša pa nekaj sprememb, prilagojenih hitremu razvoju in tudi razširjenosti sodobnih tehnologij. Izključitev kaznivosti izdaje uradne tajnosti v primeru, ko prevladuje javni interes, zakon vrača v čas do leta 2008, ki je takšno rešitev že poznal.
Se je pa v sedmih letih, odkar je bil v času pravosodnega ministra Lovra Šturma pod tedanjo vlado Janeza Janše sprejet sedaj veljavni kazenski zakonik in kasneje še dvakrat spremenjen oziroma dopolnjen, pokazala potreba po dodatnih spremembah. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje, je razvoj sodne prakse pokazal določene pomanjkljivosti, svoje pa so dodale še mednarodne obveznosti. Po drugi strani pa je nujno pri spremembah kazenskega zakonika upoštevati, da morajo biti zelo premišljene, saj morajo zagotavljati pravno stabilnost tako z vidika varstva načela zakonitosti in pravic posameznikov kot z vidika zagotavljanja učinkovitega delovanja pravosodnega in policijskega sistema.
O korupciji na okrožnih sodiščih
Kazni za korupcijska kazniva dejanja se bodo zvišale, sojenja za te zahtevne zadeve, ki zdaj sicer končajo na okrajnih sodiščih, pa se bodo preselila na okrožna.
Sistemska sprememba zakona se bolj ali manj nanaša le na 260. člen, ki govori o izdaji tajnih podatkov, o njej pa bo v času javne obravnave zagotovo precej govora. Zlasti glede na dejstvo, da trenutno prav po tem členu poteka nekaj kazenskih postopkov zoper novinarje, bo razprava verjetno zelo živahna. Predlagana je namreč izključitev kaznivosti objav tajnih podatkov in tudi posedovanja teh podatkov z namenom objave, če je takšna objava v javnem interesu. To vključuje tudi očitno protipravne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, zlorabe pooblastil ali nevarnost napada na ustavno ureditev.
Po novi zakonodaji bo mogoče preganjati zalezovalce, ki ogrožajo, vznemirjajo, prizadenejo ali ustrahujejo posameznike pri njihovem običajnem delu, gibanju, dejavnostih ali zasebnosti.
Grožnje ne več na zasebno tožbo
Novela zakona namenja pozornost tudi ranljivim skupinam. Kaznivo dejanje grožnje se po novem ne bo preganjalo na zasebno tožbo, pač pa na predlog oškodovanca, med znaki kaznivega dejanja pa je na novo določeno zalezovanje izven družinskih razmerij. Trenutna opredelitev namreč ne omogoča pregona zalezovalcev v primerih, ko storilci niso v bližnjem oziroma sorodstvenem razmerju. Pri trgovini z ljudmi zakon z namenom zaščite žrtev dopolnjuje znake kaznivega dejanja s prisilnimi porokami, odvzemom in uničenjem osebnih dokumentov in podobno.
Novost je tudi na področju varstva pred nasiljem oziroma nadlegovanjem, saj zakon predpisuje prepoved komunikacij, vključno z elektronskimi sredstvi, predviden je tudi nov varnostni ukrep prepovedi približevanja ali komuniciranja z oškodovanci. Sedanja ureditev namreč navaja le prepoved približevanja določeni osebi ali kraju.
SILVA KRIŽMAN