Z večjim obiskom kanjonov tudi več nesreč

Po zgledu sosednjih držav tudi v Sloveniji pričakujejo vse več obiskovalcev v soteskah in pri soteskanju oziroma kanjoningu, zato jamarska reševalna služba pripravlja redne vaje v reševanju. Uradno so za te naloge zadolženi zadnja tri leta, vendar jim na srečo v tem času ni bilo treba posredovati.

Prav zaradi vode, s katero imajo jamarji izkušnje, so jih izbrali 
za uradno reševalno službo iz kanjonov. Foto: Mateja Mazgan Jrs
Prav zaradi vode, s katero imajo jamarji izkušnje, so jih izbrali za uradno reševalno službo iz kanjonov. Foto: Mateja Mazgan Jrs

LOG POD MANGRTOM > Ker množično v ozko sotesko niso mogli, so vajo v Fratarici razdelil na dva dneva. Pri vaji reševanja težko poškodovanega in manj poškodovane udeleženke v nesreči se je usposabljalo 55 operativcev iz centrov v Ljubljani, Kranju, Tolminu in Velenju.

“Jamarji imamo to prednost pred ostalimi reševalci, da smo usposobljeni za ukrepanje predvsem pri višjih vodah v soteskah. Pričakujemo, da bo največ klicev na pomoč prav v takih primerih, ko gorski reševalci in usposobljeni za kanjoning sami ne bodo zmogli,” vlogo jamarjev reševalcev pojasnjuje predsednik slovenske jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek.

Povezali so se s Soteskarsko zvezo Slovenije. Njen predsednik Samo Leštan je jamarjem predstavil njihov način reševanja, ki se od jamarskega razlikuje predvsem po opremi. “Vaja je odločno stekla, manevre smo izvajali tekoče in hitro. V nosila smo, kot je običajno, položili enega od naših udeležencev, “ponesrečenki”,ki je lahko hodila sama, pa smo pomagali pri spuščanju,” je bil s potekom vaje zadovoljen Zakrajšek. Vsaj za zdaj je pri soteskanju malo hudih nesreč, kar dokazuje, da so organizirana vodenja na soteskanje na visoki strokovni ravni. V bovški Kanjoning zvezi so v preteklosti pripravili več izobraževanj, pridobili so tudi vse potrebne licence, pri tokratni vaji pa niso sodelovali.

Zaradi pogoste težke dostopnosti in oddaljenosti kanjonov je reševanje lahko zelo zahtevno in dolgotrajno. Tekoča voda in močan zvok ga dodatno otežujeta. “Najtežje je reševanje iz predelov, kjer so soteske ožje od ljudi in se morajo reševalci skupaj s ponesrečenci spuščati ali dvigati po kanjonu, da najdejo prehod. Prav v takih situacijah je jamarsko znanje dragoceno, saj se tudi pri reševanju iz jam soočamo s podobnimi. Pogosto ob tem nismo varovani. Reševanje je še toliko bolj oteženo, ker je marsikje dostopnost z nosili skoraj nemogoča,” pojasnjuje članica reševalcev iz Velenja Mateja Mazgan. Reševalne akcije iz kanjonov pogosto vključujejo tudi pomoč helikopterja. Vendar pa je to precej tvegano, saj zaradi hladnega zraka, ki ga ustvarja voda nad sotesko, ni nikakršnega termičnega vzgona in lahko se zgodi, da helikopter iznenada zgubi višino.

Včasih je bilo soteskanje skoraj povsem nepoznano in nedostopno, danes postaja realnost. Vedno več ljudi se podaja na ekstremna doživetja, na užitek v čudovite predele, ki so zaradi težke dostopnosti in nedotaknjeni še toliko bolj zanimivi. V svetovnem merilu in tudi pri nas zanimanje za kanjoning hitro narašča. Prav to pa je razlog, da potrebujemo reševalne službe, saj velja pravilo, kjer je veliko dogajanja, je tudi več nesreč.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano