Vrh gore je šele prvi del poti

V slovenskih gorah se je letos smrtno ponesrečilo že dvanajst planincev. Gorska policijska enota znova opozarja vse, ki se odpravljajo v gore, naj premišljeno izberejo turo in naj uporabljajo dereze in cepin tam, kjer je še sneg. Pazljivi pa naj bodo tudi zaradi padajočega kamenja.

TRŽIČ > “Treba je pravilno izbrati pot, ki naj bo prilagojena psihofizičnemu znanju, izkušnjam in opremi planinca, vrh pa je šele del poti. Treba je še varno sestopiti v dolino. Zato se za vzpon izbira težjo, za sestop pa lažjo pot,” je na včerajšnji novinarski konferenci v Tržiču povedal vodja Gorske policijske enote Robert Kralj. Iz doline so razmere v gorah videti kolikor toliko dobre, v resnici pa je nad 1800 metri v grapah še sneg, katerega prečenje je nevarno. Zato je na teh območjih še vedno obvezna zimska oprema, ki pa jo je treba znati tudi uporabljati.

“Če derez in cepina nimamo, se je bolje vrniti nazaj v dolino, izbrati drugi vrh in počakati, da sneg konec avgusta izgine ter takrat turo ponoviti,” je poudaril Kralj in povedal, da so prav zdrsi najpogostejši vzrok tragičnih nesreč v gorah, povezani pa so predvsem z nepazljivostjo in neprimerno obutvijo.

Vrhunski alpinist Klemen Premrl je povedal, da se tudi vrhunski alpinisti obrnejo, če ocenijo, da so razmere prenevarne za nadaljevanje ture. “To ni neuspeh. Iz takih tur se še največ naučimo,” je poudaril Premrl in planincem položil na srce, naj odhod v hribe ne bo hipna odločitev, temveč naj bo to načrtovan podvig.

“Gore ne dovoljujejo veliko napak,” je opozoril Kralj in pojasnil, da je vzrok nesreč pogosto podcenjevanje težavnosti gora, poti in vremenskih razmer, ki se v gorah zelo hitro spreminjajo in imajo lahko tudi tragične posledice. Spomnil je, da je zadnji vikend na Triglavu padlo več kot deset centimetrov snega, pa so se nekateri planinci kljub temu odpravili na vrh brez prave opreme.

Že vrsto let sta najpogostejša vzroka za nesreče v gorah zdrs in padajoče kamenje. Zdravnica Urška Bricelj iz jeseniške bolnišnice, kamor prepeljejo veliko ponesrečenih v gorah, pa je dejala: “Pred odhodom v gore je zelo pomemben trezen premislek o varnosti, pripravljenosti, opremi, vremenski napovedi in o našem zdravju.” Opozorila je, da mnogi odhajajo na zahtevne ture telesno nepripravljeni.

Če pa se nesreča vendarle zgodi, je treba ohraniti trezno glavo, je dodala Bricljeva. Spremljevalec naj najprej poskrbi za svojo varnost, oceni razmere, pregleda poškodovanca in pokliče na center za obveščanje na številko 112. Potem naj ne čaka ekipe reševalcev, temveč naj že začne z nudenjem prve pomoči in z oživljanjem, če je to potrebno. Bricljeva je še pojasnila, da so pomemben dejavnik tudi bolezenska stanja. Zato kroničnim bolnikom in alergikom svetuje, naj imajo pri sebi vedno zdravila, vsi planinci pa naj se odpravijo v gore s kompletom prve pomoči.SK

---