V Pomurki so imeli “lepe” in grde bilance

V nadaljevanju sojenja trojici nekdaj vodilnih v Mipu, Vojtehu Volku, Marku Volku in Martinu Kovaču, je tožilka pričo, nekdanjo direktorico financ v Pomurki, spraševala tudi, kaj v zapiskih pomenijo pripisi, kot so “prirejene bilance” in “lepe” bilance. Tožilstvo pred sodiščem dokazuje prav to, da so vodilni v Mipu preslepili banke s prikazovanjem boljših poslovnih rezultatov od dejanskih.

LJUBLJANA > Tožilka Mateja Gončin je nekdanji izvršni direktorici za finance v Pomurki Gabrijeli Drvarič predočila zapiske, ki naj bi nastali v Pomurki. Ob bilancah za 2006 je pripis “lepe”. So obstajale tudi grde bilance, je zanimalo tožilko. Očitno so, je dejala Drvaričeva, ni pa znala pojasniti, zakaj je na list o bilancah pripisala besedo “lepe”.

Pripisi na dokumentih

V sodnem spisu so tudi dokumenti iz let 2006 in 2007, na katerih piše “prirejene bilance”, na dokumentu, ki se nanaša na banko SID, pa “prirejeni podatki”. Zakaj to piše, priča ni vedela.

Drvaričeva je potrdila tudi avtorstvo elektronske pošte, s katero je v povezavi s krediti nekdanjemu direktorju Pomurke Martinu Kovaču med drugim zapisala: “Nekje se nam je izgubilo 2,3 milijona evrov. To so samo opažanja in ne pričakujem odgovora.”

O negativnem poslovanju je vedno obveščala vodilne v Mipu, poleg Kovača še Marka Volka in Vojteha Volka. Od njih naj bi vedno prihajale obljube, da se bo stanje izboljšalo.

Na vprašanje sodnice Jasmine Javornik, ali ji je bilo kdaj rečeno, naj prikazujejo boljše bilance, kot so v resnici bile, povedala, da so bili izvedeni dogodki, ki so ustvarjali pozitiven rezultat. Vse družbe v skupini Mip so ustvarjale izgubo in glede na zadolženost teh družb so izkaze uspeha predstavili tako, da so kazali pozitiven izid, čeprav je bil ta negativen. V primeru Pomurke je šlo, denimo, za prodajo zemljišč in prodajo blagovnih znamk.

Kaj je bilo ključno za odobritev kredita?

Včeraj je pred sodiščem pričala tudi Davorina Mravlje iz Abanke. Mravljetova je kot predstavnica Abanke Vipa sodelovala v konzorciju bank, ko so te Mipu odobrile osemmilijonski kredit, zaradi katerega zdaj poteka sojenje. Obtožnica trojici nekdanjih vodilnih v Mipu očita, da so do kredita prišli s preslepitvijo bank. Predložili naj bi jim prirejene poslovne podatke za leto 2007. Iz teh podatkov naj ne bi bilo razvidno, da družba Kolbis posluje slabo, čeprav naj bi vodilni v Mipu takrat že vedeli za to. V bilancah za leto 2007 naj bi bila navedena tudi šest milijonov evrov vredna terjatev, ki naj bi jo imel Mip do romunske družbe Carnig. Za to terjatev tožilstvo trdi, da ni nikoli obstajala in da je bil posel s Carnigom fiktiven.

Tožilstvo vztraja, da banke tega kredita v letu 2008 ne bi odobrile, če bi jim bilo znano vse to. Mravljetova je včeraj povedala, da je bilo za odobritev kredita pomembnih več dejavnikov in da je težko reči, kateri je ključen. Za odobritev kredita je bilo zelo pomembno, da je družba Mip v tistem času iskala strateškega partnerja. Pomemben dejavnik za odobritev kratkoročnega kredita je bil tudi podatek o denarnem toku Mipa, je na vprašanje obrambe pritrdila Mravljetova.

Če bi pred odobritvijo kredita poznali bilance Kolbisa, bi po besedah Mravljetove verjetno še enkrat pregledali, koliko lahko ta bilanca vpliva na odobritev kredita družbi Mip.

JANA KREBELJ

---