V Mipovem fiktivnem poslu z mortadelo poniknili milijoni?

Nekdanja prva moža Mipa in Pomurke Marko Volk in Martin Kovač sta včeraj na okrožnem sodišču v Ljubljani zanikala, da sta v sostorilstvu z nekdanjim koordinatorjem Mipa Vojtehom Volkom z napačnimi podatki zavajala in preslepila banke pri odobritvi kreditov Mipu.

Martin Kovač in Marko Volk pravita, da je bil za nove 
balkanske trge, na katere se  po prepričanju tožilstva nanašajo  kazniva dejanja,  zadolžen njun tast oziroma oče 
Vojteh Volk.
Martin Kovač in Marko Volk pravita, da je bil za nove balkanske trge, na katere se po prepričanju tožilstva nanašajo kazniva dejanja, zadolžen njun tast oziroma oče Vojteh Volk.  

LJUBLJANA > Glavna obravnava, v kateri želi tožilstvo dokazati, da je nekdanje vodstvo Mipa banke oškodovalo za skoraj osem milijonov evrov, je včeraj potekala v odsotnosti Vojteha Volka. Tega obtožnica poleg preslepitve bank bremeni še zloraba pravic, saj naj bi prek srbskega podjetja Kolbis svojemu italijanskemu podjetju Eurovit pridobil 315.000 evrov premoženjske koristi.

Štrene v rokah Vojteha Volka

Vojteh Volk je prek svojega odvetnika Zdenka Cujnika sodišču dostavil zdravniško opravičilo in napotnico brez natančnejših pojasnil, kaj se dogaja z njegovim zdravjem. Stanje je urgentno, je po naroku pojasnil Cujnik in dodal, da sta se z Vojtehom Volkom temeljito pripravila na zagovor, ki bi ga moral včeraj imeti Volk. Če mu bo zdravje omogočalo, se bo Vojteh Volk zagovarjal na naslednjem naroku 18. septembra.

Priložnost, da pojasnita svojo (ne)vpletenost v dogajanje izpred osmih let, ko je konzorcij bank Mipu odobril sporne kredite, sta včeraj imela nekdanji direktor Mipa Marko Volk in nekdanji direktor Pomurke Martin Kovač. Pooblastilo za vodenje vseh poslov v tujini in za širitev Mipove proizvodnje na Balkan je imel Vojteh Volk, je povedal njegov sin Marko, zet Kovač pa je poudaril, da je bil pristojen za trženje, ne pa za siceršnje poslovanje družbe Mip. Sostorilstvo pri preslepitvi bank sta oba zanikala.

Obtožnica Vojtehu Volku očita nenamensko porabo posojila banke SID. Ta je Mipu odobrila 4,5 milijona evrov posojila, polovico od tega namensko za srbsko družbo Kolbis, prek katere je želel Mip delovati na srbskem trgu. A Kolbis naj bi pol milijona od tega namenskega posojila nakazal italijanski družbi Eurovit, ki je bila takisto v lasti Volkovih. V Eurovitu naj bi nato poniknilo 315.000 evrov tega posojila.

Tožilstvo v drugi točki obtožnice trdi, da je trojica v sostorilstvu zavajala banke z neresničnimi podatki o poslovanju podjetij v skupini Mip in tako pridobila za skoraj osem milijonov evrov posojil, ki jih nato Mip bankam ni nikoli vrnil.

Po mnenju tožilstva so za nekdanje Mipovo vodstvo najbolj obremenilne domnevno fiktivne pogodbe z romunsko družbo Carnig. Prek domnevno fiktivnih pogodb za prenos tehnologij in opreme za izdelavo mortadele v Romuniji naj bi se izgubilo šest milijonov evrov, trdi tožilstvo. “Pogodbe so brez datumov, osebe manjkajo, dokumentacije, na katero se sklicujejo, ni, pa tudi mnenje izvedenca je, da je posel z romunsko družbo problematičen,” je po naroku povzela tožilka Mateja Gončin.

V povezavi s srbskim Kolbisom pa naj bi trojica bankirje zavedla z neresničnimi poslovnimi podatki o stanju v tem srbskem podjetju. Podatki iz hitrega pregleda Kolbisa so nakazovali, da je finančno stanje te družbe slabše, kot je pisalo v letnem poročilu, a vodstvo Mipa naj bi to podrobnost bankam zamolčalo, ugotavljajo na tožilstvu.

Obramba: banke so imele vse podatke

“Nisem, ker to za mene ni bila verodostojna listina,” je Marko Volk odgovoril na vprašanje tožilke, ali podatke iz hitrega pregleda kadar koli pred pridobitvijo kredita predložil konzorciju bank. Zanj so bili verodostojni le tisti podati, ki so bili knjiženi, ne pa namigi, ki se po Volkovih besedah pozneje niso nikoli potrdili.

Za sodelovanje z romunskim Carnigom so bili po besedah Marka Volka izdelani številni elaborati, v Romunijo pa naj bi pogosto potovali tudi Mipovi strokovnjaki. Vse naj bi bilo podprto z dokumenti in pogodbami, ki so bili po Volkovih trditvah shranjeni v arhivu Mipa. A tožilstvo te dokumentacije nima, čeprav naj bi jim stečajni upravitelj predala vse, kar je našel. Tudi račun za terjatev v višini šest milijonov evrov je bil izdan, revizorji pa so potrdili, da s tem poslom ni nič narobe, je dejal Volk. Gončinova, nasprotno, razpolaga s podatkom Interpola, da Carnig nikoli ni dobil tega računa.

Mitja Jelenič Novak, sicer zagovornik Martina Kovača, je včeraj napovedal držo obrambe v tem sodnem postopku: “Obramba bo temeljila na tem, da bankam ni bilo prikrito nič relevantnega in da so imele vse podatke, ki so bili potrebni za odobritev kreditov.” To po njegovem velja tako za Carnig kot za Kolbis. Če je direktor Kolbisa ponarejal podatke o poslovanju srbskega podjetja, za to ne morejo odgovarjati Vojteh in Marko Volk ter Martin Kovač, meni njihova obramba.

JANA KREBELJ


Najbolj brano