Ustavni ne Obrenoviču

Trikrat pravnomočno obsojeni nekdanji policist Vladan Obrenovič je svojo resnico hotel dokazovati tudi pred ustavnim sodiščem, a so ga ustavni sodniki soglasno zavrnili. Njegova predloga za oceno ustavnosti kazenskega zakonika so zavrgli in zavrnili, pritožbe na obsodbo zaradi nezakonite posesti vojaškega orožja in eksploziva pa niso niti sprejeli v obravnavo.

LJUBLJANA > Ena od treh kriminalnih zgodb, ki so nekdanjega policista Vladana Obrenoviča za nekaj let postavile za rešetke, se je začela marca 2005. Kriminalisti so pri njem opravljali hišno preiskavo zaradi suma drugih kaznivih dejanj, pod zakonsko posteljo pa naleteli na pravi arzenal vojaškega orožja.

Tam so našli pol kilograma eksploziva pentrit, polavtomatsko puško M 66, puškomitraljez M 53 (šarac), še eno polavtomatsko puško, več kot dva tisoč nabojev različnega kalibra, nekaj nabojnikov, ročni raketomet, več ročnih bomb in dušilec zvoka. Obrenoviča so odpustili, tožilstvo pa ga je obtožilo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.

Obrenovič je na sojenju ves čas poudarjal, da je orožje zasegel jugoslovanski armadi med slovensko osamosvojitveno vojno. Senatu je razlagal, da bi orožje kot veteran vojne za Slovenijo lahko legaliziral. Obrenovičeva obramba je med sojenjem poskušala tudi dokazati, da je bila hišna preiskava na njegovem domu nezakonita, saj naj bi kriminalist orožje v zakonski spalnici našel, ko ob njem ni bilo prič.

Senat okrožnega sodišča je takšne očitke zavrnil in ocenil, da je bila hišna preiskava zakonita. Sredi marca 2010 ga je tako obsodil na dve leti zaporne kazni. Sodbo je po pritožbi potrdilo še koprsko višje sodišče, Obrenovič in njegov zagovornik Franci Matoz pa nista uspela niti z zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču.

Obrenovič pa ni odnehal in je v zvezi s sodbo in samim postopkom zaradi njegovega orožja pisal še ustavnemu sodišču. Ustavnim sodnikom je predlagal, naj ocenijo ustavnost prvih treh odstavkov 310. člena kazenskega zakonika in se pritožil zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki mu ni dovolilo varstva zakonitosti zaradi obsodbe iz Kopra.

Obrenovič je ustavnim sodnikom skušal pojasniti, da so zakonski znaki kaznivega dejanja nedovoljene posesti orožja enaki z zakonskimi znaki, po katerih je to dejanje le prekršek, zaradi česar naj bi se organi pregona lahko po lastni presoji odločali, kako bodo dejanje preganjali. Zaradi tega, meni, naj bi bila kršena tri načela ustave. Obenem trdi, da je v času najdbe orožja veljalo prehodno obdobje, ko bi ga lahko legaliziral, in da je tudi vrhovno sodišče kršilo ustavo, ko mu je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti.

Ustavni sodniki so pobudo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 310. člena kazenskega zakonika zavrgli, pobudo za oceno prvega in drugega odstavka zavrnili, pritožbe zoper sodbo vrhovnega sodišča pa niso niti sprejeli. Ustavni sodniki so menili, da Obrenovičevi pobudi ne odpirata pomembnih ustavnopravnih vprašanj.

DANIJEL CEK

---