Usoda dokazov bo znana šele jeseni

Sojenje poslovnežu Rajku Hrvatiču, nekdanjemu direktorju igralnice Carnevale na Škofijah Bojanu Umerju in še petim soobtoženim se vsaj še nekaj mesecev ne bo začelo. Tožilstvo jim očita goljufijo v škodo EU in pomoč pri goljufiji. Predobravnavni narok za Hrvatiča in Umerja se bo nadaljeval septembra. Sodnica bo pred odločitvijo glede predlogov o izločitvi dokazov zaslišala še dva kriminalista.

KOPER > Predobravnavni narok zoper Rajka Hrvatiča in Bojana Umerja se je zaradi predlogov o izločitvi dokazov začel ponovno. Pred sodnico Barbaro Franca je stopilo več prič, ki naj bi pomagale razjasniti potek hišne preiskave v poslovnih prostorih podjetja Karneval na Škofijah avgusta 2010.

Goljufali naj bi na škodo EU

Hrvatič in Umer sta se še s petimi soobtoženimi znašla na zatožni klopi koprskega okrožnega sodišča zaradi domnevne goljufije na škodo EU. Obtoženi naj bi jo zagrešili pri gradnji novega hotela Carnevale na Škofijah, saj naj bi podjetje Karneval za približno 800.000 evrov preplačalo gradnjo, po obtožnici pa naj bi dvakrat po 400.000 evrov končalo na Hrvatičevem zasebnem računu. Neupravičenih stroškov naj bi bilo za 792.000 evrov, ker pa je EU za gradnjo prispevala 35 odstotkov, naj bi obtoženi oškodovali EU za 277.000 evrov.

Na predobravnavnih narokih maja letos nihče od obtoženih ni priznal krivde. Pred sodnico so se poleg Hrvatiča in Umerja zvrstili Mariborčan Ivan Jecl, ustanovitelj podjetja Izplačila, Celjan Ivan Pistor, ki je v času domnevnega kaznivega dejanja deloval v imenu podjetja Pistoris (to je že izbrisano iz registra), Celjan Matjaž Pavčič (podjetje Ingrad Gramat, Boštjan Veber iz Prebolda (podjetje Veltrag) in Jože Kotnik.

Hrvatičev odvetnik Boštjan Penko je na majskem predobravnavnem naroku predlagal sodnici, naj ustavi kazenski postopek, ker naj bi kriminalno dejavnost po navodilih policije izzvali uradniki gospodarskega ministrstva. Prav tako je predlagal, naj izloči elektronska sporočila, ki so ji med hišno preiskavo našli v računalniku pomočnice direktorja igralnice Jelene Prodan. Dokazi naj bi bili nezakoniti. Izločitev vrste dokazov je predlagal tudi Umerjev zagovornik Branko Gvozdić.

Čas je obledel spomine

A tudi po ponovnem začetku predobravnavnega naroka pred nekaj dnevi še ni znana usoda domnevno nezakonitih dokazov. Umerja na narok ni bilo, udeležili pa so se ga Hrvatič in oba zagovornika. Priče, ki jih je sodišče zaradi razjasnitve poteka hišne preiskave v poslovnih prostorih povabilo na narok, so pojasnjevale dogajanje. Kriminalistki sta povedali, da so delali po navodilih vodje preiskave, nista se pa spomnili, kaj natančno so takrat zasegli.

Vodja preiskave, kriminalist Nacionalnega preiskovalnega urada, je pojasnil potek in povedal, da je bil v pisarni Prodanove na mizi prenosni računalnik, za katerega je najprej rekla, da je njen, potem pa, da ga nujno potrebuje za delovanje družbe. Ko ga je prižgala, so videli sporočila, ki bila lahko zanimiva. Datoteke naj bi odpirala ona in jih nato tudi natisnila. Dejal je, da je bil zraven nje in je ni usmerjal, kaj naj odpira. Računalnik so ji zasegli, sama pa je podpisala tudi privolitev za pregled računalnika. Na vprašanje odvetnika Penka, ali so ugotavljali lastništvo računalnika, je vodja preiskave povedal, da ne ve, kdo ga je kupil in čigava last je.

Priči so soočili

Sodnica je kriminalistu nato naročila, naj počaka pred sodno dvorano zaradi morebitnega soočenja. Izpovedi obeh prič, ki sta bili navzoči pri hišni preiskavi, sta se nekoliko razlikovali, sta se pa obe sklicevali na časovno odmaknjenost dogodka. Jelena Prodan pa je povedala, da je kriminalistu morala povedati geslo za vstop v računalnik in da je potem on pregledoval vsebino. “V moji pisarni je tudi fiksni računalnik, pa ga niso gledali. Zasegli so samo mojega in pregledali tudi,” je dejala. Izjavo, da se strinja z zasegom računalnika, je sicer podpisala, saj je menila, da se nima smisla kregati. Poleg nje sta bila, kot je povedala, v prostoru dva kriminalista, ena od prič pa je hodila iz ene pisarne v drugo. Pregledali niso nobenega drugega računalnika, pogodbe in ostalo dokumentacijo, ki so jo zahtevali, pa so jim prinesli iz drugih prostorov.

Okrožna državna tožilka Polona Veberič je nato vztrajala pri soočenju Prodanove in vodje policijske preiskave, vendar sta tudi med soočenjem vztrajala vsak pri svojem. Na Penkovo vprašanje, ali so bili v prostorih, kjer so opravljali hišno preiskavo, še drugi računalniki, je vodja preiskave dejal, da bi jih zasegli, če bi bili. “Kako da niste videli v dveh pisarnah štirih računalnikov, ki smo jih nabavili pred petimi leti,” je zanimalo Hrvatiča, vendar odgovora ni dobil. In medtem ko je vodja preiskave vztrajal, da s Prodanovo ni bilo nobenih sporov, je ona odvrnila: “Zame je bila ta komunikacija kreganje.”

Po končanem soočenju je Gvozdić svoj predlog za izločitev dokazov dopolnil z novim razlogom: da policija ni zagotovila nenehne navzočnosti dveh prič v prostorih, kot nalaga zakon o kazenskem postopku. Penko se je predlogu pridružil in predlagal še izločitev nekaterih listinskih dokazov. Okrožna državna tožilka je temu nasprotovala.

Sodnica je napovedala, da bo glede hišne preiskave na nadaljevanju naroka v septembru zaslišala še dva kriminalista. Usoda dokazov, za katere obramba vztraja, da so nezakoniti, bo tako znana šele jeseni.

SILVA KRIŽMAN

---