“Travm ne smejo nesti domov!”

Žarko Trušnovec ni bil na kraju nesreče, do potankosti pa ve, koliko hudega so videli in kako so stresno situacijo doživljali gasilci, ki so bili prvi na prizorišču. Kot vodja službe za psihološko pomoč ob naravnih in drugih nesrečah opravlja tako imenovane razbremenilne pogovore z gasilci in drugimi reševalci.

TOLMIN > Psihološka pomoč tistim, ki ob reševanju vidijo preveč hudega, postaja vsakdanja praksa. Zato, ker tudi junaki niso jekleni. So samo ljudje s čustvi.

> Kako ste v soboto pomagali?

“Na željo gasilskega društva, ki je bilo prvo na kraju nesreče, smo se v soboto zvečer v prijetnem in mirnem okolju o vsem pogovorili. Njihova prva naloga je odklapljanja akumulatorjev, da ne bi prišlo do požarov, toda spotoma so videli hude reči. Vedeli so, da morajo govoriti o tem, povedati, kako se počutijo.”

> Kako vzpostavite zaupanje?

“Kot dolgoletni načelnik GRS Tolmin sem tudi sam reševalec. Poznamo se. Vedno vzpostavim neposreden kontakt. Zagotovo pa tudi v zavest tistih, ki rešujejo, prihaja spoznanje, da je razbremenilni pogovor nujen, da lahko funkcionirajo naprej.”

> Ali menite, da bi vse to v njih pustilo posledice?

“Lahko, toda v manjši meri, ker so poučeni, kako se je treba soočati z njimi. To je prava pot, sicer se stvari začnejo kopičiti. Se pa zgodi, da hude nesreče nekaterim gasilcem in drugim reševalcem povzročajo resne travme, ki jih je treba strokovno obravnavati. Poznam nekatere, ki so odnehali. Ni vse za vse in to je treba razumeti. Mi se bomo s fanti srečali ponovno v sredo, ob analizi tehničnega reševanja, ki bo vključevala tudi psihološko razsežnost.”

> Kako takšne nesreče vplivajo na mlajše, manj izkušene?

“Starejši jih zavarujejo, ne pustijo jih na 'prvo črto', kjer je najbolj hudo. Potem skupaj o vsem govorijo.”

> Policija in vojska imata psihologe, kako pa je pri civilni zaščiti?

“Že mnogo let potekajo predavanja za člane civilne zaščite o upravljanju s stresom. Kot predavatelj sem zraven osem let. Skupina štirih pogodbenih psihologov, ki jih vodim, uradno deluje tri leta. V policiji in vojski imajo psihologe že dolga leta, tudi zaupnike so usposobili. Podoben sistem z zamikom uvajamo v civilni zaščiti. Številni v gasilskih društvih imajo znanje in občutek za pomoč ali pa vsaj zaznajo problem pri posamezniku in mu poiščejo pomoč.”

> Ali to obešajo na veliki zvon?

“Ne. Psihološka pomoč je v naši družbi še vedno preveč tabu tema. Tak odnos je prisoten tudi med reševalci. Zato posamezniki iščejo pomoč tudi individualno, toda prosijo, naj to ostane med nami. In tako tudi je. Velja kodeks molčečnosti.”

> Kako ste pa vi podoživljali sobotno nesrečo?

“Najprej naj povem, da je sistem reševanja, kolikor sem sam lahko spremljal, deloval tako rekoč brezhibno. Ko sem malo po 17. uri prispel v gasilski dom Razdrto, je bilo vse pod kontrolo. V postojnski civilni zaščiti imajo izkušnje, poveljnik Cveto Kravanja je deloval suvereno in pomirjujoče, predstavnici Rdečega križa in Centra za socialno delo tudi. Gasilci in policisti pa itak, kot rečejo mladi ... Doma pa sem potem pogledal eno nadaljevanko od Ćkalje in mirno zaspal.”

> Ali tudi vi potrebujete razbremenilne pogovore ob vseh nesrečah, v katerih rešujete?

“Nihče ni železen.”

NEVA BLAZETIČ

---