Tožilstvo bi zapor, obramba oprostitev

Šest let in pol po hudi nesreči na delovišču črpalne hidroelektrarne (ČHE) Avče, ko sta pri izkopu vertikalnega tlačnega jaška umrla dva delavca družbe Primorje Geotehnika, tretji pa se je huje poškodoval, bo prihodnji teden znana sodba sodišča. Roman S., Ismet T. in Andrej K. bodo takrat izvedeli, če so storili kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu ali ne.

Ali je obtožena trojica ogrožala varnost pri delu ali ne, bo znano  prihodnji torek.
Ali je obtožena trojica ogrožala varnost pri delu ali ne, bo znano prihodnji torek. 

NOVA GORICA > Na novogoriškem okrožnem sodišču se je včeraj sklenil dokazni postopek v skoraj leto dni trajajočem sodnem postopku zoper Romana S., Ismeta T. in Andreja K., ki jim tožilstvo očita kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu. Odgovorni naj bi bili za tragično delovno nesrečo, ki se je zgodila na delovišču ČHE Avče ob izkopu skoraj 200 metrov globokega vertikalnega tlačnega jaška v noči na 9. september 2008. V njej sta življenje izgubila hrvaški državljan in državljan Bosne in Hercegovine. Tretji delavec se je huje poškodoval in je odtlej invalidsko upokojen, četrtemu delavcu pa je v jašku uspelo pravočasno odskočiti in se umakniti košari, ki jo je žerjav spuščal po rovu navzdol. Zaradi okvare strojnice žerjava in natrgane jeklenice, s katero so se po jašku sicer dnevno spuščali delavci, naj bi košara z delavci padla 70 metrov globoko in tako bila usodna za dva.

Žerjav nevaren za prevoz ljudi

Obtožena trojica je vseskozi obžalovala delovno nesrečo, nihče od njih pa se ni čutil odgovornega zanjo. Tožilstvo je na zadnji glavni obravnavi sodišču predstavilo spremenjeno in razširjeno obtožnico, ki pa jo je tričlanski senat zavrnil.

V svoji zaključni besedi se je višja državna tožilka Damijana Bandelj osredotočila na vloge, ki so jih obtoženi imeli pri gradnji ČHE Avče. Naročnik gradnje so bile Soške elektrarne, izvajalec pa družba Primorje Geotehnika. Njen direktor je bil tedaj Roman S., ki je nadomeščal odsotnega tehničnega vodjo, sicer soobtoženega Aleša H., ki pa je v tem času že preminil. Ismet T. naj bi bil odgovoren za strokovne naloge varstva pri delu, Andrej K. pa za organizacijo in koordinacijo del.

Vsi naj bi vedeli, da sporen žerjav ni bil namenjen prevozu ljudi, prav tako pa ni imel varnostne zavore. Žerjav so brez dovoljenja za prevoz ljudi uporabljali 24 ur na dan ves čas izkopa jaška, šele po nesreči pa naj bi žerjav uporabljali za druge delovne naloge. Četudi bi morali biti delavci upravičeni do delovnega okolja, ki jim zagotavlja varnost, so zaradi zniževanja stroškov, rokov, ki so jih preganjali, in napredovanja del, ki ga je zahteval naročnik, uporabljali nepopoln žerjav, ki je dneve pred nesrečo z glasnim zvokom opozarjal na okvaro. Zaradi ogrožanja varnosti pri delu je tožilka za vsakega od obtoženih predlagala po leto zapora.

Krivcev za nesrečo ni med obtoženimi

Zagovornik Romana S. je med drugim dejal, da njegov klient ni vedel za hrupno delovanje žerjava, ker ga ni nihče na to opozoril, prav tako naj ne bi vedel za manjkajočo varnostno zavoro. Tudi Ismeta T. naj ne bi nihče obvestil o okvari, svoje delo pa je opravljal skladno s projektno dokumentacijo. Andrej K. pa se je projektu “pridružil” tik pred zaključkom investicije in ni sodeloval pri pripravi projekta. Zadolžili so ga za geotehnična dela.

Vsi zagovorniki obtoženih so soglasno poudarili, da njihovim strankam kaznivo dejanje ni bilo dokazano in da bi moralo tožilstvo krivce za nesrečo iskati drugje. Zaradi pomanjkanja konkretnih utemeljitev o povzročitvi ogrožanja varnosti pri delu so predlagali oprostilne sodbe.

Odločitev tričlanskega senata novogoriškega okrožnega sodišča bo znana prihodnji torek.

ANA CUKIJATI


Najbolj brano