Sojenje za inšpektorja, ki ni pravočasno ukrepal pri Türkovih

Na koprskem okrajnem sodišču bodo zaradi zlorabe uradnega položaja in pravic začeli soditi nekdanjemu vodji koprske gradbene inšpekcije Pavlu Galjaniču, ki je za razvpito črno gradnjo družine Vitoslava Türka v Parecagu vedel že od leta 2007, vendar je ukrepal šele nekaj let kasneje. Ovadbo so kriminalisti spisali sredi leta 2013, v začetku letošnjega leta pa je tožilstvo na sodišče vložilo obtožni predlog.

PARECAG >Predsednica okrajnega sodišča v Kopru Bojana Štrukelj je pojasnila, da so obtožni predlog zoper Pavla Galjaniča dobili 11. februarja letos in da bo do naslednjega tedna znano, kateri sodnik bo obravnaval to zadevo. Omenjeni primer je sicer že februarja dobila sodnica, ki pa odhaja na drugo delovno mesto, zato morajo na sodišču opraviti spremembo letnega razporeda dela sodnikov in zadevo v skladu s sodnim redom dodeliti drugemu sodniku. Kdaj se bo sojenje začelo, Štrukljeva zato še ne more napovedati.

Ovadba leta 2013

Koprski kriminalisti so Galjaniča kazensko ovadili sredi leta 2013, potem ko se je ob medijskih razkritjih izkazalo, da je bil inšpektor o črni gradnji na Parecagu obveščen že leta 2007, a je potreboval tri leta, da je opravil prvi ogled. Odločba o rušenju je prišla še kasneje, sredi leta 2013, in čeprav je zdaj vendarle pravnomočna, črna gradnja še stoji, saj se Türkovi z različnimi pritožbami in revizijami rušenju spretno izmikajo, saj vztrajajo, da niso črnograditelji.

Galjaniču grozi do leto dni zapora. Obtožen je po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika, ki se glasi: “Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.” Da inšpektor Galjanič ni ravnal povsem v skladu s pravili, je še pred ovadbo opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije.

Galjanič zavrača očitke

Galjanič je zaradi očitkov, da pri Türkovih ni ustrezno ukrepal, sredi leta 2013 sam odstopil z mesta vodje koprske gradbene inšpekcije. Takrat je za naš časopis dejal, da ima vsega dovolj, odločno pa je zanikal, da bi imel pri Türkovih drugačna merila kot pri drugih. Pojasnil je, da so inšpektorji preobremenjeni in da imajo veliko zadev, ki jih ne uspejo rešiti preprosto zato, ker jih je premalo, pripad zadev pa je vsako leto večji. In da so nekatere zadeve še starejše, kot je gradnja družine Türk.

Do zdaj so bili Türkovi z različnimi pritožbami in revizijami uspešni pri kupovanju časa in izmikanju rušenja. Vložili so celo vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja, s katero so želeli legalizirati obstoječe objekte, vendar jim je piranska upravna enota vlogo zavrnila.

Takšna odločitev je bila pričakovana, saj občinski prostorski načrti na tistem območju ne dovoljujejo tovrstne gradnje, na piranski občini pa tudi vztrajajo, da pogojev ne bodo spreminjali niti v novem prostorskem načrtu, ki je v pripravi. Skladno z gradbenim dovoljenjem iz leta 2002 bi Türkovi tam torej smeli imeti le sušilnico sadja in rastlinjak.

Kljub temu za Türkove še vedno velja odlog rušenja, ker niso zaključeni še vsi postopki, s katerimi poskušajo zaščititi svojo lastnino. Načelnik piranske upravne enote Ivan Seljak je pojasnil, da njihova zavrnitev spremenjenega gradbenega dovoljenja za objekte na Parecagu še ni pravnomočna. Vse torej kaže, da bo prej dobila epilog inšpektorjeva zgodba na sodišču, kot pa bo na Parecagu vzpostavljeno stanje, ki ga tam dovoljujejo pravni in prostorski akti.

TATJANA TANACKOVIČ

---