“Smo navadni ljudje, nismo supermani”

“Skoraj v vsakem avtu smo zagledali otroški stolček. Tega smo se najbolj bali. K sreči so bili skoraj vsi prazni,” se je sobotne grozljive nesreče na avtocesti nad Razdrtim spominjal postojnski gasilec Borut Smrdel. Bil je med prvimi, ki so prihiteli na kraj in začeli pomagati ranjenim.

POSTOJNA > “Pričakal nas je pravi kaos. Avti in kamioni eden čez drugega,” nam je včeraj povedal postojnski gasilec Borut Smrdel, ki je bil v prvi ekipi gasilcev, ki so prihiteli na prizorišče grozljive nesreče. Istočasno so prišli na kraj še gasilci iz Senožeč in Razdrtega. S tovornjaki so se pripeljali po avtocesti proti Kozini in se na kraju, kjer se je na nasprotni strani zgodila nesreča, ustavili kar na prehitevalnem pasu. Promet proti Kozini je še vedno tekel, vendar so se gasilci zavarovali z lučmi in tovornjaki.

“Skočili smo čez ograjo in na hitro pogledali, kaj se dogaja. Najprej smo zagledali žensko, ki je bila z nogami ukleščena med svoj avto in odbojno ograjo. Po trčenju je izstopila iz avta, ko so drugi trčili za njo, pa so njen avto toliko porinili naprej, da jo je stisnil ob ograjo,” pripoveduje Smrdel.

Kljub temu ženske niso mogli takoj rešiti, ker je bil ob sosednjem avtu na enak način ukleščen nek moški. Če bi njen avto odmaknili od nje, bi stisnili moškega. Zato so najprej njen avto fiksirali ob ograjo, da se ni premikal, rešili moškega na drugi strani in šele nato njo. Nato so iz avta rešili še njeno nepoškodovano devetletno hčerko in vse tri čez ograjo podali reševalcem na nasprotni strani avtoceste. “Ne eden ne drugi nista imela vidnih poškodb, punčka pa je bila v šoku,” se spominja Smrdel.

Nato so pomagali še ukleščenima v drugem avtu, potem pa so prišli do avta, v katerem je bil ukleščen sovoznik, voznico pa je, potem ko je po trčenju izstopila, tovornjak stisnil med avto pod dva tovornjaka. Do 19-letne Ljubljančanke so prišli skoraj nazadnje, žal je umrla takoj potem, ko jo je stisnila pločevina. “Žal ni imela nobene možnosti,” pravi Smrdel.

To je bila njegova prva izkušnja z množično nesrečo, saj ga predlani ob podobni nesreči pri Postojni ni bilo zraven. “Zdaj pa sem naletel na pravo tragedijo. Tako je, kaj hočemo,” je sklenil. “Težko povem, kdaj in koliko teh prizorov bo prišlo za nami. Ko vidiš mrtve, začneš razmišljati, kako in zakaj se je zgodilo. Med seboj se pogovarjamo in nekako gre. Sam si v avtu navijem razbijaško glasbo do konca in se sprostim. Tudi mi smo samo ljudje, nismo supermani,” pravi.

DC

---