S predelanimi skuterji ne ogrožajo le sebe

Policisti v zadnjem obdobju beležijo vse več nesreč, v katerih so udeleženi vozniki skuterjev. Vsako leto jih je za deset odstotkov več. Nesreče se skoraj praviloma končajo s poškodbami voznikov, ki so lahko tudi zelo hude. Policisti opozarjajo, da vozniki skuterjev, ki so pogosto predelani, s svojo vožnjo ne ogrožajo le sebe, temveč tudi druge udeležence v prometu.

ISTRA > Število skuterjev, ki spadajo še v kategorijo koles s pomožnim motorjem, se je v zadnjih petih letih bistveno povečalo, ugotavljajo policisti. Razlogov za to je več. Za vožnjo voznik ne potrebuje vozniškega dovoljenja ne registracije vozila oziroma tehničnega pregleda, ne potrebuje ne čelade ne zavarovanja. Zakonodaja omogoča, da lahko vozniki teh koles s pomožnimi motorji vozijo tudi po kolesarskih stezah. Poglavitni namen zakonodajalca je bil bržkone večja mobilnost v mestih, možnost lažjega parkiranja ...

A na teh kolesih s pomožnimi motorji, največkrat skuterji, le redko vidimo poslovneže v kravatah, ki se z njimi pripeljejo v službo. Največkrat takšne dvokolesnike kupujejo mladostniki oziroma njihovi starši. Najstniki pa ta vozila na različne načine predelajo, da lahko z njimi vozijo hitreje kot 25 kilometrov na uro. Na njih odstranijo blokado, predelajo izpušne cevi, zobnike ...

“To posledično pomeni, da to vozilo ne sodi več v kategorijo koles s pomožnimi motorji,” opozarja Igor Gjerkeš s koprske policijske uprave. A voznika kljub temu ne morejo kaznovati, ker nima vozniškega dovoljenja, registracije ali čelade. Lahko ga kaznujejo samo zaradi predelave vozila. Kazen znaša 400 evrov.

Letos so policisti koprske policijske uprave odredili 35 izrednih tehničnih pregledov. V vseh primerih so na tehničnih pregledih potrdili, da so bili skuterji predelani. Presegalo so največjo konstrukcijsko hitrost, ki je 25 kilometrov na uro. Odkrili pa so tudi druge tehnične pomanjkljivosti, denimo, pri zavornih sistemih, lučeh, izpušnih sistemih ...

Zaradi težav, ki jih zaznavajo pri vožnji koles s pomožnimi kolesi, je bilo doslej že nekaj razmišljanj in pobud o spremembi zakonodaje. V medresorskem usklajevanju je novela zakona o varnosti cestnega prometa, po kateri bi morali vozniki teh vozil (do 25 kilometrov na uro) imeti potrdila, da res lahko vozijo le do določene hitrosti. Policisti zdaj lahko ustavijo voznika skuterja, a ne morejo vedeti, če gre za moped, ki lahko razvije hitrost do 50 kilometrov na uro. Dogaja se, da vozniki odstranijo tablice in na motor preprosto namestijo tablico z oznako 25. Ukrep, ki ga predvideva omenjena novela, seveda ne bo rešil težav, ki jih povzročajo vozniki skuterjev.

Sodišča zasežene skuterje le redko prodajo ali uničijo

V takšnih primerih policisti predelana vozila zasežejo in zoper kršitelje podajo obdolžilne predloge na okrajna sodišča. “O usodi zaseženega vozila odloča sodišče, ki lahko takšno vozilo vrne vozniku, lahko mu naloži, da ga mora spraviti v prvotno stanje. Sodišče ga lahko tudi proda ali odredi uničenje,” je pojasnil Gjerkeš. Sodišča pa se - po izkušnjah policistov - največkrat odločijo, da skuterje vrnejo. “So pa že bili primeri, ko je sodišče odredilo uničenje,” je dodal naš sogovornik. To se zgodi bolj izjemoma, predvsem v primerih, ko imajo opravka z večkratnimi kršitelji.

Spomnimo, ob zadnjem primeru, ki se je zgodil v Kopru in so policisti prometniki na motorju poskušali ustaviti voznika skuterja, se je zgodilo ravno to. Policisti so mu predelan skuter že pred tem zasegli, sodišče mu ga je vrnilo, a najstnik še ni poskrbel za to, da bi se s skuter spet peljal le 25 kilometrov na uro. Po mestnih ulicah je pred policisti bežal tudi 60 kilometrov na uro.

Predelani skuterji dosegajo povprečno 40 do 60 kilometrov na uro. Policisti pa so naleteli tudi na ekstremni primer, ko je predelano vozilo doseglo 103 kilometre na uro. Gjerkeš ob tem opozarja, da konstrukcije teh vozil zagotovo niso namenjene vožnji s takšno hitrostjo. “To posledično pomeni bistveno večjo nevarnost za tistega, ki uporablja predelano vozilo, pa tudi za tiste udeležence v prometu, ki jih sreča na svoji poti,” posvari Gjerkeš. Si predstavljate takšno vozilo na kolesarski stezi?

Predelani skuterji bi sodili že v kategorijo motornih koles, za katere pa bi morali vozniki imeti vozniški izpit. Ta obsega tako praktični kot teoretični del.

Kaznujejo tudi starše

Med kršitelj so predvsem mladoletniki. Zanje in za njihovo varnost pa so odgovorni tudi njihovi starši, ki morajo skrbeti tudi za to, da njihovi otroci spoštujejo cestno prometne predpise. “Če ugotovimo, da so starši opustili skrb za otroka, kaznujemo tudi njih,” je pojasnil Gjerkeš. Policiste skrbi, da starši ne poskrbijo za varnost svojih otrok in da so v ospredju druge stvari. “Ko pride do posledic, je že prepozno!”

Policisti imajo težave tudi pri nesrečah s pobegom, ki jih povzročijo vozniki skuterjev. Ker nimajo registrske številke, lahko občani policistom pomagajo le s skopim opisom povzročitelja.

Policisti glede kršitev dobivajo prijave občanov iz vseh treh istrskih občin. Večinoma so povezane s hitrostjo ter vožnjo po površinah, ki niso namenjene motoristom, torej po promenadah in pločnikih. Gjerkeš pojasnjuje, da se policija na prijave odziva na različne načine, tako z rednim delom kot tudi z poostrenimi nadzori, ko večje število policistov zapre določeno območje.

“Zavedamo se svoje naloge. Opravljamo nadzore. A to ne bo dovolj, da se bo stanje izboljšalo,” opozarja naš sogovornik.

SIJAN PRETNAR

---