Reševanje življenj ima prednost

Koprska policijska postaja je dobila novega komandirja. Igor Majcen po 22 letih vodenja te postaje odhaja v pokoj, vajeti je od njega prevzel 42-letni Loris Čendak, ki je bil do sedaj pomočnik komandirja na piranski policijski postaji, prej pa je vrsto let delal v Kopru. “Še vedno smo varni,” po vseh letih v policiji ugotavlja Majcen, a krati dodaja, da varnost ne pride sama od sebe.

Igor Majcen: “Ni ga komandirja na zemeljski obli, ki bi imel dovolj ljudi na policijski postaji. To je dejstvo. Glede na organiziranost pa je časovna odzivnost policije na interventne dogodke zadovoljiva.”
Igor Majcen: “Ni ga komandirja na zemeljski obli, ki bi imel dovolj ljudi na policijski postaji. To je dejstvo. Glede na organiziranost pa je časovna odzivnost policije na interventne dogodke zadovoljiva.”  

KOPER > Pri odgovoru na vprašanje, kakšni so občutki, ko je po 36 letih slekel policijsko uniformo, nas Igor Majcen najprej popravi: “Ne bo držalo, po 40 letih, že v kadetski šoli smo nosili uniformo. To je res dolgo obdobje. Svoje delo v policiji sem podaljšal za šest let, takrat je pomanjkanje kadra dovoljevalo podaljšanje, zdaj pa je Zujf (zakon o uravnoteženju javnih financ, op. p.) naredil svoje. Na svoje delo sem ponosen. Zdaj pa je čas, da na mesto komandirja napredujejo mlajši kolegi.”

Odkar je leta 1992 prevzel vodenje policijske postaje, so se v policiji zgodile precejšnje spremembe. Leta 1996 se je začela reorganizacija policije na lokalnem nivoju, ukinili so, denimo policijski oddelek Škofije. Leta 2007 je z vstopom Slovenije v schengensko območje zahodna meja prešla na novo južno. Policisti so se najprej selili z ene na drugo mejo, nato so v policiji zaposlili veliko mladih kandidatov, ki so jih kot policiste, nadzornike državne meje razporedili tudi na koprsko policijsko postajo.

“Ljudje vse bolj razumejo, ko morajo počakati”

V zadnjem času ljudje opažajo, da je policistov na terenu vse manj. “Kadarkoli se srečujem z občani, slišim, da nas ni, da bi nas lahko bilo več,” je povedal Majcen. “Ni ga komandirja na zemeljski obli, ki bi imel dovolj ljudi na policijski postaji. To je dejstvo. Glede na organiziranost pa je časovna odzivnost policije na interventne dogodke zadovoljiva,” je dodal. Pri neinterventnih dogodkih se odločajo glede na stopnjo pomembnosti.

Nekdo, ki so mu vlomili v barako, bo moral počakati, če policisti ravno takrat hitijo na prizorišče prometne nesreče ali pa morajo organizirati iskalno akcijo za pogrešano osebo. “Življenja je treba takoj reševati, baraka bo počakala. Za vsakogar, ki prijavlja nek dogodek, je to najpomembnejše. A ljudje vse bolj razumejo, da morajo počakati,” je pojasnil Majcen.

Na vprašanje, kaj ljudi najbolj moti, morda preprodajanje droge pod njihovim oknom, Majcen odgovarja, da v takšnih primerih poskušajo vedno zbrati operativne informacije in zadevo rešiti. “Z večjo vidnostjo poskušamo, policijsko rečeno, pokrivati določen prostor. Če nas kdo kliče, poskušamo posredovati prek vodje policijskega okoliša. To je problematika, ki jo je potrebno konstantno pokrivati. A bi težko rekel, da lahko 100-odstotno rešimo ta problem,” je realen.

Ničelna toleranca pri nasilju v družini

Prepričan je, da je drugi bolj pereč problem nasilje v družini oziroma preprečevanje tega. “Tu je ničelna toleranca. Veliko več energije usmerjamo v preprečevanje te problematike, v takojšnje ukrepanje, da bi se izognili najhujšim posledicam, ki se pri nasilju v družini dogajajo,” opozarja Majcen.

Občane v zadnjih letih vse bolj moti tudi predrzna vožnja s skuterji po mestnih promenadah in ulicah. “Osebno mislim, da mora rešitev poiskati zakonodajalec. Zakaj? Ker je skuter, ki lahko razvije hitrost do 25 kilometrov na uro, izenačen s kolesom. To prevozno sredstvo lahko vozi osnovnošolec, brez čelade. Vemo, kako je z mlajšimi, ko je uporništvo že na pohodu. S 25 kilometrov na uro hitro preskočimo na višjo hitrost in potem hitro pride do ogrožanja. Vemo, kje lahko vozi kolesar in kje mopedist. Tu bi morali zadevo drugače urediti,” meni Majcen.

Dobro sodelovanje z občino

Glede te problematike dajejo določene pobude lokalni skupnosti, z redarsko službo organizirajo mešane patrulje in poskušajo umirjati promet, odrejajo tudi izredne tehnične preglede. Majcen ocenjuje, da so vsa ta leta z lokalno skupnostjo dobro sodelovali.

Na vprašanje, ali je na to sodelovanje kaj vplivalo dejstvo, da se je koprski župan Boris Popovič v zadnjih letih večkrat znašel v kriminalističnih preiskavah, odvrne, da to na sodelovanje ni vplivalo, saj gre za sodelovanje med strokovnimi službami, ki je drugače zastavljeno in je korektno. V zadnjem času je na podlagi občinskega programa varnosti tega sodelovanja celo več.

Glede odnosa občanov do policistov pa ne vidi nobenih težav. “Vedno, ko se sprehodim čez Koper, imam občutek, da je policist eden ob občanov. Res pa je, da znajo biti občani kritični, ko so jim morda kratene temeljne človekove pravice. Nekaj takih primerov je, resda bolj malo. Takrat so kritični, kar je samo po sebi umevno. Vendar imamo v policiji sistem obravnavanja pritožb, skozi katerega morajo vse. S primeri slabe ali dobre prakse se potem krepimo in strokovno bogatimo,” komentira postopke pritožb novopečeni upokojenec.

SIJAN PRETNAR


Najbolj brano